ponedeljek, februar 21, 2011
nedelja, februar 20, 2011
CONGO - Vojna za minerale v naših napravah
CONGO - najvecji po drugi svetovni vojni!
http://www.raisehopeforcongo.org/special-p...nflict-minerals
http://www.raisehopeforcongo.org/conflictminerals_faq
VOJNA ZA MINERALE V NASIH ELEKTRONSKIH NAPRAVAH:
http://www.youtube.com/watch?v=CLxIgCg4DtA...=player_embedde
http://www.raisehopeforcongo.org/special-p...nflict-minerals
http://www.raisehopeforcongo.org/conflictminerals_faq
VOJNA ZA MINERALE V NASIH ELEKTRONSKIH NAPRAVAH:
http://www.youtube.com/watch?v=CLxIgCg4DtA...=player_embedde
Sanja Lončar - ozadje prašičje gripe
... pravi, da je to pravzaprav bistveno vprašanje:"Če zboli na primer 30 odstotkov ljudi, ki so bili v stiku z virusom, je zame veliko bolj zanimivo vprašanje, po čem se tistih 70 odstotkov, ki niso zboleli, razlikuje od njih. Nisem zasledila niti enega prispevka o tej temi. Dejansko pa je v tem bistvo. Ali bodo plodna tla za bolezen, je v veliki meri odvisno od nas samih. Če bi bilo medijem in stroki zares do tega, da obvarujejo prebivalstvo pred boleznijo, bi se morali s tem vprašanjem bolj resno ukvarjati. Napotki, naj umivamo roke in ostanemo doma, pa zagotovo niso zadosten odgovor na to vprašanje. Mene zanima, kakšne pogoje v mojem telesu potrebuje virus H1N1 za svoj obstoj. Če to vem, potem vem, kaj moram storiti, da mu 'zagrenim življenje' in mu onemogočim, da bi rasel v mojem telesu."
iz >
iz >
Žabja statistika - pomagajmo žabicam čez cesto in Svetovni dan zaščite žab
Žabja statistika - Pomagajmo žabicam cez cesto
(24:51) Svetovni dan zaščite žab (Save the frogs day, 28.4.2009). V Sloveniji veliko dvoživk pogine na cestah v času sezonskih migracij, predvsem spomladi, ko se odpravijo do najbližje vode, da bi odložili mreste. Zadnja leta je tudi pri nas vedno več akcij, ko ljudje pomagajo dvoživkam, da varno prečkajo cesto. Na Krajinskem parku Radensko polje je od začetka marca pa do začetka aprila potekala akcija »Pomagajmo žabicam čez cesto«, kjer so rešili 16.713 dvoživk! Predava Lara Kastelic, študentka biologije in zunanja sodelavka Krajinskega parka Radensko polje.
(24:51) Svetovni dan zaščite žab (Save the frogs day, 28.4.2009). V Sloveniji veliko dvoživk pogine na cestah v času sezonskih migracij, predvsem spomladi, ko se odpravijo do najbližje vode, da bi odložili mreste. Zadnja leta je tudi pri nas vedno več akcij, ko ljudje pomagajo dvoživkam, da varno prečkajo cesto. Na Krajinskem parku Radensko polje je od začetka marca pa do začetka aprila potekala akcija »Pomagajmo žabicam čez cesto«, kjer so rešili 16.713 dvoživk! Predava Lara Kastelic, študentka biologije in zunanja sodelavka Krajinskega parka Radensko polje.
Dobri projekti: brezplačna ambulanta - Pro Bono
Dobri projekti: Brezplačna ambulanta Pro Bono
(14:10) Namen Ambulante s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja oz. ljudsko ambulante Pro Bono je pomagati socialno ogroženim ljudem (npr. brezdomcem) in tistim, ki so iz različnih razlogov izgubili zdravstveno zavarovanje (npr. izbrisani). V ambulanti prostovoljno pomagajo zdravniki specialisti, ki svoj čas in znanje dajejejo na razpolago tistim, ki to potrebujejo.
(14:10) Namen Ambulante s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja oz. ljudsko ambulante Pro Bono je pomagati socialno ogroženim ljudem (npr. brezdomcem) in tistim, ki so iz različnih razlogov izgubili zdravstveno zavarovanje (npr. izbrisani). V ambulanti prostovoljno pomagajo zdravniki specialisti, ki svoj čas in znanje dajejejo na razpolago tistim, ki to potrebujejo.
ponedeljek, februar 14, 2011
GSO - 10. let pozneje - GMO - 10 years later
Strokovno predavanje "iz prve roke":
GSO - 10. let pozeneje - 1. del (english)
(30:15) 1. del povzetka predavanja Prof. Dr. Stevana Kneževiča z Univerze v Nebraski, iz oddelka za agronomijo in hortikulturo. Je predavatelj, raziskovalec in svetovalec. Večinoma se ukvarja s herbologijo, preko tega pa se je seznanil tudi z gensko spremenjenimi organizmi. Predava o posledicah 10 letne uporabe GSO v ZDA. Našo pozornost usmerja na rastline, ki so odporne na vse vrste herbicidov, ker vsebujejo določene gene. Podjetje, ki proizvaja tovrstna semena in rastline, od svojih kupcev zahteva plačila (prispevke) vedno, ko imajo kmetje opravka z rastlinami - se pravi ne samo ob nakupu, ampak tudi ob prodaji končnih izdelkov oz. semen. Gene, ki povzročajo takšne spremembe, pa skušajo "vsiliti" v vse vrste gojenih rastlin. Ti geni se potem preko čebel in drugih žuželk širijo tudi na neoporečne vrste....
GSO - 10. let pozeneje - 2. del (english)
(28:31) 2. del povzetka predavanja Prof. Dr. Stevana Kneževiča z Univerze v Nebraski, iz oddelka za agronomijo in hortikulturo. Je predavatelj, raziskovalec in svetovalec. Večinoma se ukvarja s herbologijo, preko tega pa se je seznanil tudi z gensko spremenjenimi organizmi. Predava o posledicah 10 letne uporabe GSO v ZDA. Kaj je terminator-gen in kaj je njegova naloga? Kakšne prednosti je pomenil genski industriji? Stanje kmetov v ZDA in kakšne obveznosti morajo nositi do proizvajalcev genskih semen in ostalih genskih preparatov. O pomanjkanju semen v ZDA. Primeri odpornosti na Glyphosate širom Amerike in začetek konca dobe Glyphosata.Tolerantnost multi-genov na herbicide.
GSO - 10. let pozeneje - 1. del (english)
(30:15) 1. del povzetka predavanja Prof. Dr. Stevana Kneževiča z Univerze v Nebraski, iz oddelka za agronomijo in hortikulturo. Je predavatelj, raziskovalec in svetovalec. Večinoma se ukvarja s herbologijo, preko tega pa se je seznanil tudi z gensko spremenjenimi organizmi. Predava o posledicah 10 letne uporabe GSO v ZDA. Našo pozornost usmerja na rastline, ki so odporne na vse vrste herbicidov, ker vsebujejo določene gene. Podjetje, ki proizvaja tovrstna semena in rastline, od svojih kupcev zahteva plačila (prispevke) vedno, ko imajo kmetje opravka z rastlinami - se pravi ne samo ob nakupu, ampak tudi ob prodaji končnih izdelkov oz. semen. Gene, ki povzročajo takšne spremembe, pa skušajo "vsiliti" v vse vrste gojenih rastlin. Ti geni se potem preko čebel in drugih žuželk širijo tudi na neoporečne vrste....
GSO - 10. let pozeneje - 2. del (english)
(28:31) 2. del povzetka predavanja Prof. Dr. Stevana Kneževiča z Univerze v Nebraski, iz oddelka za agronomijo in hortikulturo. Je predavatelj, raziskovalec in svetovalec. Večinoma se ukvarja s herbologijo, preko tega pa se je seznanil tudi z gensko spremenjenimi organizmi. Predava o posledicah 10 letne uporabe GSO v ZDA. Kaj je terminator-gen in kaj je njegova naloga? Kakšne prednosti je pomenil genski industriji? Stanje kmetov v ZDA in kakšne obveznosti morajo nositi do proizvajalcev genskih semen in ostalih genskih preparatov. O pomanjkanju semen v ZDA. Primeri odpornosti na Glyphosate širom Amerike in začetek konca dobe Glyphosata.Tolerantnost multi-genov na herbicide.
Film: A Farm for the Future
Film: Natural World - A Farm for the Future >>
(Cas: 48:38 minut)
(Cas: 48:38 minut)
Wildlife film maker Rebecca Hosking investigates how to transform her family's farm in Devon into a low energy farm for the future, and discovers that nature holds the key. With her father close to retirement, Rebecca returns to her family's wildlife-friendly farm in Devon, to become the next generation to farm the land. But last year's high fuel prices were a wake-up call for Rebecca. Realising that all food production in the UK is completely dependent on abundant cheap fossil fuel, particularly oil, she sets out to discover just how secure this oil supply is. Alarmed by the answers, she explores ways of farming without using fossil fuel. With the help of pioneering farmers and growers, Rebecca learns that it is actually nature that holds the key to farming in a low-energy future.
ČISTI PREMOG !?
Obama speach: A New Chapter on Climate Change >
Zelo fajn. Dobre spodbude, nacrti.
Ampak ali čisti premog (clean coal) res obstaja ?
Ampak ali čisti premog (clean coal) res obstaja ?
The coal industry has spent over $40 million on misleading advertising that touts coal as the next great thing to solve the energy crisis. It's time for a reality check. Check out our video debunking coal ads and the topics to the left to learn more about the deception of coal. A real life tragic wake up call to the 'clean coal' myth came on December 22, 2008, when a dam for a coal ash waste failed at the Kingston Fossil Plant in Tennessee. The spill released 1.1 billion gallons of coal ash sludge and contaminated water into the surrounding rivers and 300 acres of land. The spill will continue to leach and channel toxic chemicals into those two rivers and other groundwater whenever it rains. Learn more about the disaster and the action the Sierra Club is taking here. -Harriman photos courtesy Dave Cooper, Lane Boldman and Lyndsay Moselely.
Čisto kot premog
Termoelektrarne na premog že nekaj časa sodijo med največje sovražnike ozračja, kar zadeva izpuste toplogrednih plinov. So najbolj umazan način pridobivanja električne energije, vendar hkrati še vedno najpomembnejši. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) so termoelektrarne na premog leta 2006 še vedno prispevale več kot 40 odstotkov električne energije, proizvedene na svetu. Delež premoga v celotni svetovni porabi energije je 8,6-odstoten. Pri zdajšnji porabi premoga je znanih rezerv dovolj še vsaj za 150 let. Prav zato se mu bo v prihodnje težko odpovedati. In prav zato je veliko prizadevanj usmerjenih v zmanjševanje negativnega vpliva termoelektrarn na premog na okolje.
Najbolj velikopotezen projekt do zdaj, vreden 70 milijonov evrov, so v začetku meseca zagnali v nekdanji Vzhodni Nemčiji, v bližini...
..
Premog (v tem primeru lignitov prah) sežigajo v zraku, iz katerega so prej odstranili dušik, zaradi česar premog izgoreva v okolju, bogatem s kisikom. To pomeni, da pri izgorevanju nastajata skoraj izključno ogljikov dioksid in vodna para. Ko vodna para kondenzira in ko izpuhe z že znanimi tehnikami očistijo trdnih delcev in žvepla, ostane skoraj čisti ogljikov dioksid. Tega nato stisnejo na petstotino prostornine in ohladijo na -30 stopinj Celzija ter ga tako utekočinijo. Utekočinjeni plin nameravajo spraviti do...
..
Okoljevarstveniki imajo o zagonu elektrarne sicer različna mnenja. Nekateri v projektu vidijo potencialno učinkovito orožje v boju proti podnebnim spremembam, drugi, med njimi Greenpeace, opozarjajo, da gre pri tehnologiji CCS, podobno kot pri renesansi jedrske energije, zgolj za prelaganje težav na prihodnje rodove in zaviranje prehoda na obnovljive vire energije ter s tem na trajnejšo rešitev. .. več Mladina >>
Termoelektrarne na premog že nekaj časa sodijo med največje sovražnike ozračja, kar zadeva izpuste toplogrednih plinov. So najbolj umazan način pridobivanja električne energije, vendar hkrati še vedno najpomembnejši. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) so termoelektrarne na premog leta 2006 še vedno prispevale več kot 40 odstotkov električne energije, proizvedene na svetu. Delež premoga v celotni svetovni porabi energije je 8,6-odstoten. Pri zdajšnji porabi premoga je znanih rezerv dovolj še vsaj za 150 let. Prav zato se mu bo v prihodnje težko odpovedati. In prav zato je veliko prizadevanj usmerjenih v zmanjševanje negativnega vpliva termoelektrarn na premog na okolje.
Najbolj velikopotezen projekt do zdaj, vreden 70 milijonov evrov, so v začetku meseca zagnali v nekdanji Vzhodni Nemčiji, v bližini...
..
Premog (v tem primeru lignitov prah) sežigajo v zraku, iz katerega so prej odstranili dušik, zaradi česar premog izgoreva v okolju, bogatem s kisikom. To pomeni, da pri izgorevanju nastajata skoraj izključno ogljikov dioksid in vodna para. Ko vodna para kondenzira in ko izpuhe z že znanimi tehnikami očistijo trdnih delcev in žvepla, ostane skoraj čisti ogljikov dioksid. Tega nato stisnejo na petstotino prostornine in ohladijo na -30 stopinj Celzija ter ga tako utekočinijo. Utekočinjeni plin nameravajo spraviti do...
..
Okoljevarstveniki imajo o zagonu elektrarne sicer različna mnenja. Nekateri v projektu vidijo potencialno učinkovito orožje v boju proti podnebnim spremembam, drugi, med njimi Greenpeace, opozarjajo, da gre pri tehnologiji CCS, podobno kot pri renesansi jedrske energije, zgolj za prelaganje težav na prihodnje rodove in zaviranje prehoda na obnovljive vire energije ter s tem na trajnejšo rešitev. .. več Mladina >>
Lepota prihodnosti
TV DNEVNIK, 14. 8. 2011
Jeruzalem, Palestina in Izrael. V skupnem glavnem mestu držav Izraela in Palestine Jeruzalemu je danes potekala skupna seja obeh vlad, ki je bila namenjena poglobitvi gospodarskega sodelovanja med obema državama. Mesto Jeruzalem, ki v celoti pripada obema državama, je upravno in ekonomsko samostojna »mestna država«, ki ima podoben status kot Republika San Marino v Italiji (samostojna civilna uprava, ekonomska samostojnost, policijsko varstvo države Italije). Mesto Jeruzalem je demilitizirano območje, kjer za varnost skrbijo mešane izraelsko-palestinske policijske sile.Bagdad, Irak. Mednarodne sile, pod okriljem Združenih narodov, bodo zmanjšale svoje enote na vsega 5.000 vojakov in opazovalcev, saj je proces predaje oblasti iz rok Začasne uprave Organizacije združenih narodov lani izvoljeni vladi narodne enotnosti v kateri enakopravno sodelujejo vse tri glavne skupine (Šiiti, Suniti in Kurdi) izpolnil pričakovanja. Skupni napori iraških in mednarodnih organizacij pod okriljem Združenih narodov za obnovo države se intenzivno nadaljujejo. Pokrajina Darfur, Sudan. Tako kot v večjem delu Afrike se nadaljujejo skupni projekti mednarodne skupnosti in domačinov (ob hkratnem popolnem črtanju dolgov vsem revnim državam), ki v obnovljenih vaseh postavljajo šole, manjše energetske postaje (solarne, vetrne), vodnjake, manjše zdravstvene postaje (po potrebi skupaj za več vasi) itd. Lakota v Afriki je večinoma odpravljena. Množično cepljenje že vpliva na zmanjšanje smrtnosti otrok; število okužb z virusom HIV se, kot posledica uporabe zaščitnih sredstev in izobraževanja, hitro zmanjšuje. Šanghaj, Kitajska. Kitajska obljublja povečanje proizvodnje vozil na vodikov pogon, ki predstavljajo že dobro tretjino vseh svetovnih vozil. Zaradi vse večje uporabe čistih energetskih virov (omrežje manjših solarnih, vetrnih in vodnih elektrarn ter uvedba elektrarn na podlagi zlitja jeder), uvedbe vozil na nove pogone (hibridni, solarni, vodikov, električni) in večje uporabe javnih prevoznih sredstev se bodo izpusti toplogrednih plinov, po predvidevanjih okoljskih strokovnjakov, že prihodnje leto zmanjšali na raven, ki jo predpisuje Kjotski protokol.
New York, ZDA. Na sedežu Združenih narodov se je začela konferenca vseh članic ZN, posvečena pregledu dela Svetovnega sklada Združenih narodov za pravično delitev dobrin in načrtom za prihodnje. Večina svetovnih držav je (po načelu prostovoljnosti) že pristopila k skladu. Države, ki pristopijo k skladu, ponujajo svoje presežne dobrine (večinoma gre za hrano, pitno vodo, energetske vire, lesno bogastvo, zdravila itd.) in lahko povprašujejo po dobrinah, ki jim jih primanjkuje. Izmenjavo koordinira sklad, ki ga vodijo najvidnejši svetovni strokovnjaki iz področij ekonomije, ekologije, transporta, prava itd.Pjongjang, Seul; Ekonomska unija Severne in Južne Koreje. Severnokorejska oblast je pristala na svobodne in demokratične volitve in ustanovitev političnih strank ter nevladnih organizacij. Gospodarstvo in kmetijstvo Severne Koreje, po odpravi ekonomskih ovir med državama (odprava carin in drugih omejitev ter dovoljeno poslovanje podjetij in drugih organizacij na področju celotne unije) in izdatni pomoči Južne Koreje ter mednarodne skupnosti, vse uspešneje zadovoljujeta potrebe svojega prebivalstva.
Mednarodni gozdni rezervat porečja Amazonke; Brazilija, Bolivija, Peru, Ekvador, Venezuela, Kolumbija, Gvajana, Surinam, Francoska Gvajana. Z dogovorom med državami tega območja (s pomočjo mednarodne skupnosti) in podjetji za nadzorovan posek amazonskega pragozda in subvencioniranjem ter pomočjo revnim prebivalcem območja, se je zaustavilo propadanje tega velikanskega gozdnega območja - »zelenih pljuč« planeta.Lhasa; Tibet, Kitajska. Na rednem letnem zasedanju so predstavniki svetovnih religij in manjših religioznih skupin razpravljali o univerzalnih etičnih načelih, ki predstavljajo temelj vseh svetovnih religij. Tibet, samostojna republika v okviru Kitajske, postaja pomembno svetovno religiozno središče. V palači Potala, v katero se je pred časom vrnil tibetanski duhovni voditelj Dalaj Lama, vsako leto prirejajo religiozna srečanja na najvišji ravni.Bruselj, EU. Evropska unija bo letos dokončno odpravila vse kmetijske subvencije in s tem omogočila dostop manj razvitih držav na skupni trg Unije. S spodbujanjem ekološko sprejemljivejšega kmetijstva in lokalne oskrbe prebivalstva (nižji davki na ekološko pridelana živila, zelo ugodna posojila, pomoč pri izpadu proizvodnje zaradi naravnih nesreč, ozaveščanje prebivalstva, oblikovanje lokalnih tržnic, itd.) se kmetijstvo ponovno preusmerja na manjše pridelovalne enote (kmetijske skupnosti in posamezne kmetije).
Jeruzalem, Palestina in Izrael. V skupnem glavnem mestu držav Izraela in Palestine Jeruzalemu je danes potekala skupna seja obeh vlad, ki je bila namenjena poglobitvi gospodarskega sodelovanja med obema državama. Mesto Jeruzalem, ki v celoti pripada obema državama, je upravno in ekonomsko samostojna »mestna država«, ki ima podoben status kot Republika San Marino v Italiji (samostojna civilna uprava, ekonomska samostojnost, policijsko varstvo države Italije). Mesto Jeruzalem je demilitizirano območje, kjer za varnost skrbijo mešane izraelsko-palestinske policijske sile.Bagdad, Irak. Mednarodne sile, pod okriljem Združenih narodov, bodo zmanjšale svoje enote na vsega 5.000 vojakov in opazovalcev, saj je proces predaje oblasti iz rok Začasne uprave Organizacije združenih narodov lani izvoljeni vladi narodne enotnosti v kateri enakopravno sodelujejo vse tri glavne skupine (Šiiti, Suniti in Kurdi) izpolnil pričakovanja. Skupni napori iraških in mednarodnih organizacij pod okriljem Združenih narodov za obnovo države se intenzivno nadaljujejo. Pokrajina Darfur, Sudan. Tako kot v večjem delu Afrike se nadaljujejo skupni projekti mednarodne skupnosti in domačinov (ob hkratnem popolnem črtanju dolgov vsem revnim državam), ki v obnovljenih vaseh postavljajo šole, manjše energetske postaje (solarne, vetrne), vodnjake, manjše zdravstvene postaje (po potrebi skupaj za več vasi) itd. Lakota v Afriki je večinoma odpravljena. Množično cepljenje že vpliva na zmanjšanje smrtnosti otrok; število okužb z virusom HIV se, kot posledica uporabe zaščitnih sredstev in izobraževanja, hitro zmanjšuje. Šanghaj, Kitajska. Kitajska obljublja povečanje proizvodnje vozil na vodikov pogon, ki predstavljajo že dobro tretjino vseh svetovnih vozil. Zaradi vse večje uporabe čistih energetskih virov (omrežje manjših solarnih, vetrnih in vodnih elektrarn ter uvedba elektrarn na podlagi zlitja jeder), uvedbe vozil na nove pogone (hibridni, solarni, vodikov, električni) in večje uporabe javnih prevoznih sredstev se bodo izpusti toplogrednih plinov, po predvidevanjih okoljskih strokovnjakov, že prihodnje leto zmanjšali na raven, ki jo predpisuje Kjotski protokol.
New York, ZDA. Na sedežu Združenih narodov se je začela konferenca vseh članic ZN, posvečena pregledu dela Svetovnega sklada Združenih narodov za pravično delitev dobrin in načrtom za prihodnje. Večina svetovnih držav je (po načelu prostovoljnosti) že pristopila k skladu. Države, ki pristopijo k skladu, ponujajo svoje presežne dobrine (večinoma gre za hrano, pitno vodo, energetske vire, lesno bogastvo, zdravila itd.) in lahko povprašujejo po dobrinah, ki jim jih primanjkuje. Izmenjavo koordinira sklad, ki ga vodijo najvidnejši svetovni strokovnjaki iz področij ekonomije, ekologije, transporta, prava itd.Pjongjang, Seul; Ekonomska unija Severne in Južne Koreje. Severnokorejska oblast je pristala na svobodne in demokratične volitve in ustanovitev političnih strank ter nevladnih organizacij. Gospodarstvo in kmetijstvo Severne Koreje, po odpravi ekonomskih ovir med državama (odprava carin in drugih omejitev ter dovoljeno poslovanje podjetij in drugih organizacij na področju celotne unije) in izdatni pomoči Južne Koreje ter mednarodne skupnosti, vse uspešneje zadovoljujeta potrebe svojega prebivalstva.
Mednarodni gozdni rezervat porečja Amazonke; Brazilija, Bolivija, Peru, Ekvador, Venezuela, Kolumbija, Gvajana, Surinam, Francoska Gvajana. Z dogovorom med državami tega območja (s pomočjo mednarodne skupnosti) in podjetji za nadzorovan posek amazonskega pragozda in subvencioniranjem ter pomočjo revnim prebivalcem območja, se je zaustavilo propadanje tega velikanskega gozdnega območja - »zelenih pljuč« planeta.Lhasa; Tibet, Kitajska. Na rednem letnem zasedanju so predstavniki svetovnih religij in manjših religioznih skupin razpravljali o univerzalnih etičnih načelih, ki predstavljajo temelj vseh svetovnih religij. Tibet, samostojna republika v okviru Kitajske, postaja pomembno svetovno religiozno središče. V palači Potala, v katero se je pred časom vrnil tibetanski duhovni voditelj Dalaj Lama, vsako leto prirejajo religiozna srečanja na najvišji ravni.Bruselj, EU. Evropska unija bo letos dokončno odpravila vse kmetijske subvencije in s tem omogočila dostop manj razvitih držav na skupni trg Unije. S spodbujanjem ekološko sprejemljivejšega kmetijstva in lokalne oskrbe prebivalstva (nižji davki na ekološko pridelana živila, zelo ugodna posojila, pomoč pri izpadu proizvodnje zaradi naravnih nesreč, ozaveščanje prebivalstva, oblikovanje lokalnih tržnic, itd.) se kmetijstvo ponovno preusmerja na manjše pridelovalne enote (kmetijske skupnosti in posamezne kmetije).
˝Vsaka dobra prihodnost je možna, vendar le, če si zanjo iskreno prizadevamo. Za slabo je dovolj naša brezbrižnost in pasivnost.˝
iz >
Število ekoloških kmetij narašča
Število ekoloških kmetij narašča
...Število ekoloških kmetij v Sloveniji se povečuje, prav tako tudi delež kmetijskih zemljišč, namenjenih za ekološko pridelavo. Po podatkih statističnega urada je bilo v Sloveniji leta 2000 le 115 ekoloških kmetij, leta 2004 že 910, lani jih je bilo 1.610.
V preusmeritvi iz konvencionalnega na ekološko kmetovanje je bilo lani 390 kmetij, kar je najmanj doslej.
Za ekološko pridelavo je bilo lani namenjenih 23.560 hektarjev površine ali 4,72 odstotka vseh kmetijskih zemljišč v Sloveniji, še 5.762 hektarjev zemljišč pa so uporabljale kmetije, ki se preusmerjajo iz konvencionalnega v ekološko kmetovanje.
Skoraj 90 odstotkov celotne površine kmetijskih zemljišč za ekološko pridelavo predstavljajo trajni travniki in vrtovi.
...Število ekoloških kmetij v Sloveniji se povečuje, prav tako tudi delež kmetijskih zemljišč, namenjenih za ekološko pridelavo. Po podatkih statističnega urada je bilo v Sloveniji leta 2000 le 115 ekoloških kmetij, leta 2004 že 910, lani jih je bilo 1.610.
V preusmeritvi iz konvencionalnega na ekološko kmetovanje je bilo lani 390 kmetij, kar je najmanj doslej.
Za ekološko pridelavo je bilo lani namenjenih 23.560 hektarjev površine ali 4,72 odstotka vseh kmetijskih zemljišč v Sloveniji, še 5.762 hektarjev zemljišč pa so uporabljale kmetije, ki se preusmerjajo iz konvencionalnega v ekološko kmetovanje.
Skoraj 90 odstotkov celotne površine kmetijskih zemljišč za ekološko pridelavo predstavljajo trajni travniki in vrtovi.
Sončne elektrarne ali jedrska energija – v čem je naša prihodnost?
Ekomatika 6: Sončne elektrarne, nove možnosti za bolj zeleno prihodnost >
(20:00) Fotovoltaika je med najbolj razvijajočimi področji raziskav na svetu. Ali bo nek slovenski potrošnik, ki gradi hišo, potreboval še dolgo časa, da si bo lahko privoščil kupiti fotovoltaični sistem, ki ga bo v celoti oskrboval s potrebno električno energijo? Katere so ključne ovire in ključni izzivi za nadaljnji razvoj fotonapetostnih sistemov v Sloveniji? Slovenske sončne elektrarne ali jedrska energija – v čem je naša prihodnost? Gost oddaje Dr. Marko Topič, univ. dipl. inž. el., redni profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in prejemnik Zoisove nagrade za raziskovalno delo na področju fotovoltaike in optoelektronike.
(20:00) Fotovoltaika je med najbolj razvijajočimi področji raziskav na svetu. Ali bo nek slovenski potrošnik, ki gradi hišo, potreboval še dolgo časa, da si bo lahko privoščil kupiti fotovoltaični sistem, ki ga bo v celoti oskrboval s potrebno električno energijo? Katere so ključne ovire in ključni izzivi za nadaljnji razvoj fotonapetostnih sistemov v Sloveniji? Slovenske sončne elektrarne ali jedrska energija – v čem je naša prihodnost? Gost oddaje Dr. Marko Topič, univ. dipl. inž. el., redni profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in prejemnik Zoisove nagrade za raziskovalno delo na področju fotovoltaike in optoelektronike.
Odpadki, le kam gredo?
Pogovor z Ilijo Kitićem >
(22:30) Kaj se zgodi z gorami odpadkov, ki jih dnevno mečemo v, po možnosti, ločene smetnjake? Končajo na raznih odlagališčih ali pa se reciklirajo? Kje in kako poteka postopek reciklaže? V goste smo povabili Ilijo Kitića iz podjetja Slopak, ki nam je podal nekatere izčrpne odgovore na zgornjim podobna vprašanja. Vabljeni k ogledu.
(22:30) Kaj se zgodi z gorami odpadkov, ki jih dnevno mečemo v, po možnosti, ločene smetnjake? Končajo na raznih odlagališčih ali pa se reciklirajo? Kje in kako poteka postopek reciklaže? V goste smo povabili Ilijo Kitića iz podjetja Slopak, ki nam je podal nekatere izčrpne odgovore na zgornjim podobna vprašanja. Vabljeni k ogledu.
Dirty Clothes - Umazano perilo!
Ali veste od kod prihajajo vaša oblačila? Obleka, obutev...
Kdo jih je naredil?
Ali so to bili izkoriščani otroci, ženske?
Kdo jih je naredil?
Ali so to bili izkoriščani otroci, ženske?
More hunger in the world calls for more ethical living
FAO: Number of hungry people rises to 963 million (9 December 2008)
For people with compassion and a sense of responsibility the FAO warning that another '40 million people have been pushed into hunger this year 'came as a shock.
How could that happen given that our international leaders are so committed to universal values: In December 2008, the UN celebrated the 60th anniversary of the Declaration of Human Rights, and also a "UN Climate Change Conference" took place in Poland. Only in September 2008, world leaders discussed the Millennium Development Goals with the aim of reversing "the grinding poverty, hunger and disease affecting billions of people". Last year the World Food Programme (WFP) gave assistance to 86.1 million people in 80 countries. Yet the world hunger problem is exploding. Almost one billion people are now affected, even though the veg protein given to the beef herd alone would feed them all, and many more.
A grim scenario
Without a radical change of course, the future is looking dark: The FAO expects that the demand for feed will double by 2050 because of growing meat and dairy consumption,WWF warns that "two planets" would be required to sustain current lifestyles within a generation", and only very few countries do remain within their "biocapacity".
So there will be more suffering if we don't stop living beyond our means. Even a new kind of colonialism may develop when affluent countries satisfy their meat and biofuel needs by buying up and exploiting poor far-away regions, pushing local populations into poverty and starvation and polluting their soil, water and air.
Vegetarianism against eco-crunch
The problem of world hunger is not a natural disaster because, right now, Mother Earth is still able to provide for us all. A wisely managed agriculture must at least secure this status-quo. But that's not enough! Jazzed-up and questionable old FAO concepts (cloning, genetical engineering, more fertilizers etc) are obviously not suitable to overcome new challenges. We need a fresh outlook, based on affordability, sustainability and fairness. Environmental destruction by the meat industry must be addressed and stopped.
IPCC chief: "Don't eat meat!"
In a press conference in Paris last January, the Indian scientist Rajendra Pachauri highlighted "the importance of lifestyle changes". It's now high time for FAO's Dr. Diouf and his scientists to listen to their UN colleague and Nobel Prize-winner Pachauri!
Vegetarianism is a beneficial gate into a more humane future: It helps the hungry. It helps the environment. It helps us all.
animacija: http://www.wfp.org/country_brief/hunger_ma.../map_popup.html
In contrast, approximately 4.7 billion people live in low and middle-low income economies. This world, earning under $3,705 GNI per capita, is made up of about 99 low and middle-income countries in which people generally have a lower standard of living with access to fewer goods and services than people in high-income countries.
Facts and Figures on Hunger and Poverty
In 2005, almost 1.4 billion people lived below the international poverty line, earning less than $1.25 per day.
Every day, almost 16,000 children die from hunger-related causes - one child every five seconds.
In essence, hunger is the most extreme form of poverty, where individuals or families cannot afford to meet their most basic need for food.
iz >>
Ekomatika: Veliki evropski grabež zemljišč
Ekomatika: Veliki evropski grabež zemljišč
Stroški evropskega apetita po živalski krmi in agrogorivih.
Ena tretina obdelovalnih površin zemlje zaseda krma za živali in agrogoriva. Evropska unija (EU) letno uporablja več kot 16 milijonov hektarjev kmetijskih zemljišč izven svojega območja za krmljenje svojih čred in za pogon vozil. To območje je enako seštevku vseh kmetijskih zemljišč v Nemčiji in na Madžarskem.
Pridelava soje je eden glavnih povzročiteljev izsekavanja gozda v Južni Ameriki in je povezana z obsežnim uničevanjem okolja, s povečano porabo pesticidov, z nasiljem in zlorabo človekovih pravic lokalnih skupnosti in kmetov, ter z naraščanjem negotovosti glede dostopnosti hrane.
Ker je Evropa glavni uvoznik soje iz Južne Amerike, ima ključno vlogo pri ekspanziji soje.
Deforestacija je kriva za približno 18% izpustov toplogrednih plinov (TGP) na svetu – več kot znašajo celotni izpusti TGP v EU.
Evropska unija je s svojo visoko porabo zemljišč na prebivalca in s svojo odvisnostjo od uvoza krme odgovorna za zviševanje globalnih cen hrane.
Stroški evropskega apetita po živalski krmi in agrogorivih.
Ena tretina obdelovalnih površin zemlje zaseda krma za živali in agrogoriva. Evropska unija (EU) letno uporablja več kot 16 milijonov hektarjev kmetijskih zemljišč izven svojega območja za krmljenje svojih čred in za pogon vozil. To območje je enako seštevku vseh kmetijskih zemljišč v Nemčiji in na Madžarskem.
Pridelava soje je eden glavnih povzročiteljev izsekavanja gozda v Južni Ameriki in je povezana z obsežnim uničevanjem okolja, s povečano porabo pesticidov, z nasiljem in zlorabo človekovih pravic lokalnih skupnosti in kmetov, ter z naraščanjem negotovosti glede dostopnosti hrane.
Ker je Evropa glavni uvoznik soje iz Južne Amerike, ima ključno vlogo pri ekspanziji soje.
Deforestacija je kriva za približno 18% izpustov toplogrednih plinov (TGP) na svetu – več kot znašajo celotni izpusti TGP v EU.
Evropska unija je s svojo visoko porabo zemljišč na prebivalca in s svojo odvisnostjo od uvoza krme odgovorna za zviševanje globalnih cen hrane.
967 million people are NOW hungry - World Food Crisis Appeal
967 million people hungry
Rising food prices are putting the lives and livelihoods of millions at risk:
Rising food prices are putting the lives and livelihoods of millions at risk:
- 967 million people are now hungry
- Around 24,000 die daily of hunger-related causes
Many of the world's poorest people are being forced into choices no one should have to make: parents taking their children out of school; farmers being forced to migrate to cities to live in slums; Eating less and lower quality food.
Women are especially vulnerable because they rarely own land and have limited access to credit and other services, but they bear much of the responsibility for feeding and caring for families.
Causes of the crisis
Biofuels
The global push for biofuel crops, which then take food crops out of production, is playing a big role in raising prices. On top of this, high oil prices have led to increases in the cost of fertilisers and other farm expenses, which in turn impact heavily on food prices.
Easy guide to biofuels
Supply and demand
Growing global demand for products like meat and grain, and a corresponding lack of supply, has made this situation worse. Years of under-investment in agriculture in poorer countries, and unfair trade rules and farming policies that benefit rich countries, are also having a huge impact.
Easy guide to trade
Climate change
And finally, increasingly unpredictable weather patterns mean that poor farmers are unable to grow as much, and elsewhere have affected the large scale production of crops such as wheat from Australia.
Easy guide to climate change
Related links
Koliko denarja družina porabi za hrano po svetu
Imagine inviting yourself to dinner with 30 different families... in 24 countries. Imagine shopping, farming, cooking and eating with those families... taking note of every vegetable peeled, every beverage poured, every package opened.Well that's what photographer Peter Menzel and writer Faith D'Aluisio did for their new book, Hungry Planet: What the World Eats.
The husband-and-wife team wanted to see how globalization, migration and rising affluence are affecting the diets of communities around the globe.
Each chapter of their book features a portrait of a family, photographed alongside a week's worth of groceries. There's also a detailed list of all the food and the total cost.
Statistika leto 2005:
The Aboubakar family of Darfur province, Sudan, in front of their tent in the Breidjing Refugee Camp, in eastern Chad, with a week's worth of food.
$24.37
The Mendoza family and a servant in their courtyard in Todos Santos Cuchumatán, Guatemala, with a week's worth of food.
Food expenditure for one week: 573 Quetzales or $75.70
USA: The Revises of North Carolina
Food Expenditure for One Week: $341.98
China: The Dongs of Beijing
Food Expenditure for One Week: 1,233.76 yuan/$155.06 USD
Germany: The Melanders of Bargteheide
Food Expenditure for One Week: 375.39 euros/$500.07
Fields of FUEL
Record high oil prices, global warming, and an insatiable demand for energy: these issues will be the catalyst for heated debates and positive change for many years to come. 2008 Sundance award-winning film FUEL exposes shocking connections between the auto industry, the oil industry and the government, while exploring alternative energies such as solar, wind, electricity and non-food-based biofuels. Josh Tickell and his Veggie Van take us on the road as we discover the pros and cons of biofuels, how America's addiction to oil is destroying the U.S. economy and how green energy can save us, but only if we act now.
Ekomatika: Kako zoper podnebne spremembe (2. oddaja)
2. oddaja - video: Kako zoper podnebne spremembe?
(20:00) V sklopu Okoljske čitalnice in omizja na temo 6. stopinj - Naša prihodnost na toplejšem planetu, knjige avtorja Marka Lynasa, ki se je odvijala v Okoljskem centru, smo se o zmanjševanju vpliva podnebnih spremembah pogovarjali z Nino Štros, predstavnico Greenpeace Slovenija in dr. Klemenom Bergantom, direktorjem urada za meteorologijo na Agenciji republike Slovenije za okolje (ARSO).
Scenarij za človeštvo - segrevanje planeta
Človeštvo se sedaj bojuje, da dvig tempretature ne bo večji kot 2 stropinji (2 stopinji sta menda namrec že neizbežni)!
Mogoče se vam zdi, da se to nas ne tiče, ko v vsakodnevnem življenju ne občutite večjega pomanjkanja. Toda ravno mediteran naj bi bil med tistimi kraji na zemlji, ki naj bi bil močno prizadet zaradi vročinskih valov in dviga temperature!
What would happen if the earth's temperature increased by 1°C (1.8°F)? There is no clear way to predict what would occur, but scientific research and climate models indicate some serious changes to out climate.
Earth's climate has increased less than a degree of warming, but as researcher/author Mark Lynas outlines in his book "Six Degrees", there are some potentially drastic effects in store for earth's climate.
Our World Plus:
1°C ------------------------
° Severe droughts in the western United States could cause shortages in global grain and meat markets.
° Arid regions of the western United States could revert to desert-like environments.
° New deserts could emerge in the western half of the United States, from Texas all the way up to the Canadian border.
° The Arctic could be ice free for half the year, opening the legendary Northwest Passage for ships.
° Rising tides could submerge thousands of homes around the Bay of Bengal.
° An increase of 1 degree Celsius may cause hurricanes to begin hitting the South Atlantic.
° An increase of 1 degree Celsius may inspire an agricultural makeover in England, as crops previously unable to survive in the United Kingdom begin to thrive. The United Kingdom now has more than 400 vineyards, growing grapes that have typically been grown in France.
2°C ------------------------
° Insects may migrate in strange new directions. For example, as a temperate climate moves north in the United States, pine beetles could kill off the great whitebark forests.
° Greenland's glaciers continue melting at a faster rate. In fact, Greenland's Jakobshavn Glacier is already the fastest-moving ice field on the planet; the amount of ice breaking off the glacier every few days contains enough water to supply New York City for one year.
° Because of a decrease in sea ice, polar bears make the endangered species list.
° Forests begin to take root in Canada's melting tundra.
° The Pacific islands of Tuvalu could sink beneath the rising ocean tides.
° At 2 degrees of warming, the impact on the marine ecosystem is likely to be severe, and it is possible that the vast majority of the world's tropical coral reefs will die off.
3°C ------------------------
° Many scientists focus on 3 degrees of warming as the tipping point that will fundamentally change how we live on this planet.
° In the extreme conditions of a world warmer by 3 degrees, the Amazon rain forest could experience repeated cycles of drought and fire. If we lose much of the Amazon, it could cause the re-release of hundreds of millions of tons of stored carbon, perhaps intensifying global warming another degree all by itself.
° An increase of 3 degrees Celsius causes the snowcaps on the Alps to all but disappear.
° The Mediterranean and parts of Europe wither in searing summer heat.
° As the oceans get hotter and hotter, a new global climate pattern emerges that is unstable in the extreme, perhaps mirroring the weather anomaly we call El Niño.
° If the planet warms by 3 degrees, the world could see the next generation of superstorms, the first Category 6 hurricanes.
° Thousands of species worldwide would face extinction.
4°C ------------------------
° An increase of 4 degrees Celsius causes the oceans to continue to rise, overtaking heavily populated deltas. Countries like Bangladesh and Egypt could be devastated, and cities like Venice could be totally submerged.
° The Ganges River is the wellspring of life for over a billion people in China, Nepal and India. At first, the melting of Himalayan glaciers that feed the Ganges might unleash unprecedented floods. But then, extreme water scarcity and famine could strike if the glaciers vanish completely.
° Studies suggest that at the current rate of loss, there will be no more glaciers in the Himalayas by the year 2035.
° Northern Canada may become one the planet's most bountiful agricultural zones
° The entire West Antarctic Ice Sheet could collapse, sending sea levels rising even further.
° At 4 degrees of warming, sea levels could be rising by more than 1 meter, as the world's great coastal cities prepare for catastrophe.
5°C ------------------------
6°C ------------------------ izumrtje človeške vrste, kakor večine živalskih vrst
Povezave:
* KARTA kje na zemlji se bodo dogajale določene posledice globalnega segrevanja
* Kaj se bo dogajalo z Evropo
* Climate change on a global scale (ang.)
* VIDEO: What If Earth Warms 6 Degrees?
* Temperature v Sloveniji - Statisticni urad Rep. Slovenije
* Zanimivosti o vremenu ARSO
EKOTORIJANSTVO - kako jesti za rešitev planeta
Moj komentar na spodnji članek:
Naslov je "napačen". Bolje bi bilo, če bi pisalo: "Kako jesti za resitev človeka!"
Prehrana človeka ni vec samo etično vprasanje, temveč moralno-preživetveno vprašanje za vedno več ljudi tega sveta! Iz zgornjega besedila je razvidno kakšne posledice mesojedstvo prinaša in zakaj je vegetarijanstvo in še toliko bolje ekotorijanstvo, zelo vspodbudno, iz ekološko-okoljskega vidika pa nujno potrebno!
"Prihaja nov trend: EKOTORIJANSTVO. Kratka razlaga pojma biti ekotorijanec bi se lahko glasila: jem samo lokalno hrano, vzgojeno na organski, ekološko sprejemljiv način, ki ne ruši ravnovesja v naravi. To seveda pomeni jesti določene produkte samo v letnem času, ko so ti pridelki zreli."
Ekotorijanizem kot ideja ni novost. Vsi poznamo podatke o mučnem in nezdravem vzgajanju piščancev na velikih piščančjih farmah, nič novega ne pove podatek, koliko fosilnega goriva - kerozina - gre v nič in v ozračje pri letalskih prevozih živil iz enega dela sveta v drugega. Vse to prispeva h globalnemu onesnaževanju in segrevanju ozračja in ekotorijanizem naj bi nekako združeval vse te elemente v novi filozofiji prehranjevanja, ki naj bi po mnenju nekaterih rešila svet pred uničenjem.
Ideja je pred dobrima dvema letoma prišla iz skupine oxfordskih študentov, ki so si zadali nalogo, da najdejo način prehranjevanja, v katerem bo ekološki element skorajda neviden, vendar prisoten, a tega niso znali dokončno definirati oziroma niso našli formule, kako premostiti dvom o tem, ali je bolje in bolj zdravo pojesti paradižnik iz lokalne vrtnarije, kjer ga vzgajajo umetno, ali tistega, ki raste na odprtem pod vročim soncem Španije. Ali je boljša neorgansko vzgojena govedina mestnega vzgojitelja ali organsko vzgojena jagnjetina iz Nove Zelandije?
Ideja je pred dobrima dvema letoma prišla iz skupine oxfordskih študentov, ki so si zadali nalogo, da najdejo način prehranjevanja, v katerem bo ekološki element skorajda neviden, vendar prisoten, a tega niso znali dokončno definirati oziroma niso našli formule, kako premostiti dvom o tem, ali je bolje in bolj zdravo pojesti paradižnik iz lokalne vrtnarije, kjer ga vzgajajo umetno, ali tistega, ki raste na odprtem pod vročim soncem Španije. Ali je boljša neorgansko vzgojena govedina mestnega vzgojitelja ali organsko vzgojena jagnjetina iz Nove Zelandije?
Zapriseženi vegani in sedaj že ekotorijanci trdijo, da jih pri odločanju, katero hrano bodo izbrali, vodi predvsem etično vprašanje, kako in koliko uživanje določene hrane vpliva na planet. Pri tem naštevajo elemente, kot so dolgotrajni prevozni postopki živil, sprašujejo se, kakšno delo je bilo vloženo v proizvodnjo, kakšna je embalažaproduktov, ali se ta da predelati neškodljivo za okolje, je proizvod organski, kolikokemikalij je bilo uporabljenih za obstoj nekega živila, je bil proizvod narejen brez krutosti do živali, koliko je bilo pri tem porabljene vode in koliko kakršnekoli energije.
Ob vsem naštetem se človeku poraja vprašanje, kakšno hrano naj bi potemtakem sploh uživali ekotorijanci. Meso bi z njihovega jedilnika lahko skorajda črtali, za njih je to tabu, ker naj bi bilo vzgajanje živine za predelavo izrazito neučinkovito izkoriščanje zemljine površine. Za proizvodnjo enega kilograma mesa se porabi približno pet kilogramov žitaric. Britanski zanesenjaki ekotorijanci, zbrani v društvu Vegfam, celo trdijo, da kmetija velikosti štirih hektarjev lahko preživi šestdeset ljudi, če na kmetiji vzgajajo sojo, štiriindvajset ljudi, če gojijo žito, deset ljudi taka kmetija preživi, če sadijo koruzo, in samo dva človeka, če se na tako veliki kmetiji ukvarjajo z živinorejo. Po njihovih podatkih je živina krivec za kar 18 odstotkov tako imenovanih stekleničnih plinov v ozračju, vsaka krava letno ustvari 110 kilogramov metana, torej skoraj toliko kot avto, ki je prepeljal več kot dvanajst tisoč kilometrov.
Študija univerze Cornell v New Yorku sicer dodaja, da so ekološko sprejemljivi tudi tisti mesni izdelki živine, ki se pase na območjih, kjer je veliko kamenja. Tudi za ljubitelje morskih dobrin ekotorijanstvo ni ravno zanimivo, ker ekotorijanci trdijo, da je prave prostoživeče ribe vse manj, da se ribe iz ribogojnic mešajo z divjimi v nevarne hibride, da jih je vrsta zato že izumrla, še posebno škodljivo pa naj bi bilo lovljenje s kočami. Med ribiškimi strokovnjaki, ki zagovarjajo ekotorijanstvo, je najglasnejši Američan Mitch Tonks iz združenja FishWorks, ki trdi, da so za ekotorijance najsprejemljivejše školjke, in sicer dagnje, ki se hitro in uspešno množijo ter se hranijo z naravnim planktonom. Od rib pa ekotorijanci priporočajo samo še skušo in slanika. Glede sadja in zelenjave so ekotorijanci enotni: vse, kar prihaja iz umetnih rastlinjakov ali je pripeljano iz drugih delov sveta, je nesprejemljivo in škodljivo. Prisegajo na zamrznitev hrane, ker je to po njihovem najnaravnejši način ohranjanja naravnih plodov. Voda v plastenkah je zanje strup, tudi številna olja so na črni listi, prav tako številni ženski lepotilni pripomočki.
Ob vsem naštetem se človeku poraja vprašanje, kakšno hrano naj bi potemtakem sploh uživali ekotorijanci. Meso bi z njihovega jedilnika lahko skorajda črtali, za njih je to tabu, ker naj bi bilo vzgajanje živine za predelavo izrazito neučinkovito izkoriščanje zemljine površine. Za proizvodnjo enega kilograma mesa se porabi približno pet kilogramov žitaric. Britanski zanesenjaki ekotorijanci, zbrani v društvu Vegfam, celo trdijo, da kmetija velikosti štirih hektarjev lahko preživi šestdeset ljudi, če na kmetiji vzgajajo sojo, štiriindvajset ljudi, če gojijo žito, deset ljudi taka kmetija preživi, če sadijo koruzo, in samo dva človeka, če se na tako veliki kmetiji ukvarjajo z živinorejo. Po njihovih podatkih je živina krivec za kar 18 odstotkov tako imenovanih stekleničnih plinov v ozračju, vsaka krava letno ustvari 110 kilogramov metana, torej skoraj toliko kot avto, ki je prepeljal več kot dvanajst tisoč kilometrov.
Študija univerze Cornell v New Yorku sicer dodaja, da so ekološko sprejemljivi tudi tisti mesni izdelki živine, ki se pase na območjih, kjer je veliko kamenja. Tudi za ljubitelje morskih dobrin ekotorijanstvo ni ravno zanimivo, ker ekotorijanci trdijo, da je prave prostoživeče ribe vse manj, da se ribe iz ribogojnic mešajo z divjimi v nevarne hibride, da jih je vrsta zato že izumrla, še posebno škodljivo pa naj bi bilo lovljenje s kočami. Med ribiškimi strokovnjaki, ki zagovarjajo ekotorijanstvo, je najglasnejši Američan Mitch Tonks iz združenja FishWorks, ki trdi, da so za ekotorijance najsprejemljivejše školjke, in sicer dagnje, ki se hitro in uspešno množijo ter se hranijo z naravnim planktonom. Od rib pa ekotorijanci priporočajo samo še skušo in slanika. Glede sadja in zelenjave so ekotorijanci enotni: vse, kar prihaja iz umetnih rastlinjakov ali je pripeljano iz drugih delov sveta, je nesprejemljivo in škodljivo. Prisegajo na zamrznitev hrane, ker je to po njihovem najnaravnejši način ohranjanja naravnih plodov. Voda v plastenkah je zanje strup, tudi številna olja so na črni listi, prav tako številni ženski lepotilni pripomočki.
In kako na to gledajo nasprotniki? Morebiti samo sodba znanega kuharja in gastronoma Anthonyja Bourdaina: "To je modni trend bogatih, ki s tem lažejo sami sebi. Ne gre za nikakršno reševanje planeta."
Javni odvoz in odlagališča odpadkov
V Sloveniji je v letu 2007 nastalo povprečno 439 kg komunalnih odpadkov na prebivalca oziroma 1,2 kg na prebivalca na dan.
Količine nastalih komunalnih odpadkov večje
V letu 2007 je v Sloveniji nastalo 885 595 ton komunalnih odpadkov, od tega 2 907 ton nevarnih komunalnih odpadkov. Glede na leto 2006 se je količina nastalih komunalnih odpadkov povečala za 2,3 %, količina nastalih nevarnih komunalnih odpadkov pa za 99 %.
Količine odpadkov, zbranih z javnim odvozom, večje
Z javnim odvozom je bilo v letu 2007 zbranih za 1,8 % več komunalnih in njim podobnih odpadkov kakor leto prej. Z javnim odvozom je bilo zbranih največ t. i. drugih komunalnih odpadkov, 84,7 %, 7,5 % je bilo ločeno zbranih frakcij, 3,6 % odpadkov z vrtov in parkov ter 4,2 % odpadne embalaže, vključno z ločeno zbrano embalažo.
Količine odpadkov, odloženih na odlagališčih za nenevarne odpadke, manjše
V letu 2007 je bilo v Sloveniji odloženih 341 kg komunalnih odpadkov na prebivalca oziroma 402 kg vseh odpadkov na prebivalca. Glavni del odloženih odpadkov je bil odložen na odlagališčih za nenevarne odpadke (78,1 %), 21,2 % odpadkov je bilo odloženih na industrijskih odlagališčih in le 0,7 % odpadkov je bilo odloženih na odlagališču za nevarne odpadke. Količina vseh odloženih odpadkov na odlagališčih za nenevarne odpadke se je glede na leto 2006 zmanjšala za 3,4 %. Skladno s tem zmanjšanjem se je znižala tudi količina odloženih komunalnih odpadkov, in sicer za 5 %.
vir >>>
sings
Količine nastalih komunalnih odpadkov večje
V letu 2007 je v Sloveniji nastalo 885 595 ton komunalnih odpadkov, od tega 2 907 ton nevarnih komunalnih odpadkov. Glede na leto 2006 se je količina nastalih komunalnih odpadkov povečala za 2,3 %, količina nastalih nevarnih komunalnih odpadkov pa za 99 %.
Količine odpadkov, zbranih z javnim odvozom, večje
Z javnim odvozom je bilo v letu 2007 zbranih za 1,8 % več komunalnih in njim podobnih odpadkov kakor leto prej. Z javnim odvozom je bilo zbranih največ t. i. drugih komunalnih odpadkov, 84,7 %, 7,5 % je bilo ločeno zbranih frakcij, 3,6 % odpadkov z vrtov in parkov ter 4,2 % odpadne embalaže, vključno z ločeno zbrano embalažo.
Količine odpadkov, odloženih na odlagališčih za nenevarne odpadke, manjše
V letu 2007 je bilo v Sloveniji odloženih 341 kg komunalnih odpadkov na prebivalca oziroma 402 kg vseh odpadkov na prebivalca. Glavni del odloženih odpadkov je bil odložen na odlagališčih za nenevarne odpadke (78,1 %), 21,2 % odpadkov je bilo odloženih na industrijskih odlagališčih in le 0,7 % odpadkov je bilo odloženih na odlagališču za nevarne odpadke. Količina vseh odloženih odpadkov na odlagališčih za nenevarne odpadke se je glede na leto 2006 zmanjšala za 3,4 %. Skladno s tem zmanjšanjem se je znižala tudi količina odloženih komunalnih odpadkov, in sicer za 5 %.
vir >>>
sings
Saving the Lives of Malnourished Children - Emerging from Famine
video na youtube.com >
A reputable health organization estimates there are 178 million children that are malnourished across the globe, and at any given moment, 20 million who are suffering from the most severe form of malnutrition. Each year, this contributes to between 3.5 and 5 million deaths of children under 5. It is estimated that only 3% of children suffering from malnutrition receive the lifesaving treatment they need.
A reputable health organization estimates there are 178 million children that are malnourished across the globe, and at any given moment, 20 million who are suffering from the most severe form of malnutrition. Each year, this contributes to between 3.5 and 5 million deaths of children under 5. It is estimated that only 3% of children suffering from malnutrition receive the lifesaving treatment they need.
Četrtina sesalcev pred grožnjo izumrtja
„Še za časa naših življenj bomo lahko priče izumrtju več sto vrst sesalcev, vse zaradi naših, človekovih dejanj," je povedala direktorica Mednarodne zveze za varstvo narave (International Union for Conservation of Nature, IUCN) Julia Marton-Lefevre.
Vir: Umanotera.org
The Threatened Species Program works in six areas of particular urgency:
Vir: Umanotera.org
The Threatened Species Program works in six areas of particular urgency:
- Edentates
- Freshwater Biodiversity
- Marine Biodiversity
- Primates
- Tortoises and Freshwater Turtles
- Wildlife Trade
Skriti okoljski stroški proizvodnje mesa
Stroški mesne industrije niso nujno izraženi v ceni, skozi katero lahko potrošniki ugodno pridejo do mesa, temveč v okoljski škodi, ki jo proizvede celotna veriga te industrije. Globalna poraba mesa je v zadnjih dvajsetih letih zrasla za 75%, s tem, da so porabniki mesnih izdelkov vedno bolj oddaljeni od procesa proizvodnje mesa. Kakšnih 70 odstotkov globalne proizvodnje svinjine in perutnine je industrijskih. Najpomembnejša implikacija nedavno objavljene študije je, da skrite stroške proizvodnje mesa plačujejo države in regije, ki proizvajajo krmo za živali v obliki žit ali soje. Tu gre za okoljsko škodo onesnaževanja, izgubo ekosistemov (kot recimo v Braziliji) in posledične stroške remediacije.
Več: http://fse.stanford.edu/publications/a_glo...tion_and_trade/
vir: etc
Več: http://fse.stanford.edu/publications/a_glo...tion_and_trade/
vir: etc
Črni seznam 267 kemikalij
imenovanih „Substitute it now!“ (SIN), ki bi jih bilo primerno zamenjati z okolju, cloveku ter zivalim prijaznejsimi alternativami:
http://www.chemsec.org/
http://www.chemsec.org/list/
http://www.chemsec.org/
http://www.chemsec.org/list/
Delitev bo rešila svet
Delitev bo rešila svet: pogovor z Majo Mrevlje, Share Slovenija
(26:12) Današnji svet, je svet neravnovesja. Neizmernemu bogatenju na eni, in vedno večje revščine na drugi strani, ni videti konca. Mar je res tako, da se ljudje med seboj ne prepoznavamo več kot soljudje, kot bratje in sestre iste božanske iskre? Smo na poti propada človeštva, ali zgolj na prelomnici, ki nas bo konec koncev popeljala v lepši jutri? Kako lahko sami prispevamo k izboljšanju nastale situacije? Toplo vabljeni k ogledu prispevka.
(26:12) Današnji svet, je svet neravnovesja. Neizmernemu bogatenju na eni, in vedno večje revščine na drugi strani, ni videti konca. Mar je res tako, da se ljudje med seboj ne prepoznavamo več kot soljudje, kot bratje in sestre iste božanske iskre? Smo na poti propada človeštva, ali zgolj na prelomnici, ki nas bo konec koncev popeljala v lepši jutri? Kako lahko sami prispevamo k izboljšanju nastale situacije? Toplo vabljeni k ogledu prispevka.
"Problemi človeštva so resnični, toda rešljivi. Rešitev je na dosego vaših rok. Vzemite potrebo svojega brata za merilo svojega delovanja in rešite probleme sveta. Druge poti ni." (sept. 1978).
Naročite se na:
Objave (Atom)