Organizacija Zdruzenih narodov je pred kratkim izdala porocilo o hudih posledicah zivinoreje in okoljskih vprasanjih in moznostih (Livestock's Long Shadow – Environmental Issues and Options). V njem opozarja, da ustvarja zivinoreja vec emisij toplogrednih plinov kot ves prometni sektor. Prav tako je po navajanju FAO zivinoreja glavni vzrok degradacije zemlje in vode. Henning Steinfeld, vodja oddelka FAO za informacije o zivinoreji in politiko zivinoreje ter glavni avtor porocila, pravi: »Zivinoreja je eden od najvecjih povzrociteljev danasnjih najpomembnejsih okoljskih tezav. Za izboljsanje razmer je nujno treba ukrepati.«
Porocilo tudi opozarja, da se morajo za preprecitev nadaljnjega povecanja skode okoljske posledice na enoto zivinorejske proizvodnje razpoloviti. Danes namrec zivinorejski sektor proizvaja petinsestdeset odstotkov dusikovega oksida, povezanega s clovekovimi dejavnostmi, ki ima 296-krat vecji potencial globalnega segrevanja kot CO2. Glavni izvor dusikovega oksida je gnoj.
dezevni gozdovi sveta:
Porocilo navaja, da je za zivinorejo danes v uporabi 30 odstotkov vse povrsine Zemlje. Seveda je treba upostevati, da je delez v razvitih drzavah se mnogo vecji in da ponekod doseze tudi do 80 odstotkov obdelovalne povrsine. Ker se zaradi pridobivanja novih pasnikov krcijo gozdovi, je zivinoreja glavni povzrocitelj krcenja gozdov, zlasti v Latinski Ameriki, kjer je bilo priblizno sedemdeset odstotkov nekdanjih amazonskih gozdov spremenjenih v pasnike. Zaradi teh razlogov je britanska vlada priporocila svojim drzavljanom, naj jedo manj mesa. Britanski fizik Alan Calverd v Physic World pise, da ce bi vsi ljudje postali vegetarijanci, bi lahko nadzorovali globalno segrevanje.
Ce se vrnemo k vprasanju, zakaj je zivinoreja tako problematicna z vidika podnebnih sprememb: za proizvodnjo ene kalorije v mesni hrani se porabi dvainpetdeset kalorij fosilnih goriv! Za proizvodnjo ene kalorije v soji se na primer porabita dve kaloriji fosilnih goriv. Podobno katastrofalna je posledica zivinoreje na vodne vire. Glavni onesnazevalci so zivalski odpadki, antibiotiki in hormoni, kemikalije iz strojarn, gnojila in pesticidi, ki se uporabljajo za skropljenje pridelkov za krmo. Razsirjena cezmerna pasa ovira vodni ciklus, pri cemer zmanjsuje vnovicno napolnitev nadzemnih in podzemnih vodnih virov. Velike kolicine vode se porabijo za proizvodnjo krme.
Zivinoreja velja za glavni kopenski vir onesnazenja Juznega kitajskega morja s fosforjem in dusikom, kar prispeva k izgubljanju bioloske raznovrstnosti v morskih ekosistemih.
Rejne zivali za pridobivanje mesnih in mlecnih izdelkov znasajo okrog 20 odstotkov vseh zemeljskih zivali. K izgubljanju bioloske raznovrstnosti prispevata tudi navzocnost rejnih zivali na velikih povrsinah zemlje in potreba po pridelkih za krmo; ocenjeno je, da 15 od 24 pomembnih storitev ekosistema slabi, ugotovljeni krivec pa je zivinoreja.
slika - deforestation:
Ni komentarjev:
Objavite komentar