http://www.thewaterchannel.tv
http://www.endwaterpoverty.org
Prikaz objav z oznako ekologija. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako ekologija. Pokaži vse objave
ponedeljek, maj 02, 2011
Beyond Scarcity: Power, Poverty and the Global Water Crisis
Beyond Scarcity: Power, Poverty and the Global Water Crisis >
http://www.thewaterchannel.tv
http://www.endwaterpoverty.org
http://www.thewaterchannel.tv
http://www.endwaterpoverty.org
nedelja, marec 27, 2011
O deževnem gozdu!
Pogovor: Tudi ti lahko pomagaš reševati tropski deževni gozd!
(19:05) V zadnjih tridesetih letih je človek uničil več kot polovico deževnega gozda na svetu, ki predstavlja pljuča sveta. Vsako leto namreč izginjajo večje površine tega bogatega področja. Ljudje sežigajo gozd, da bi dobili obdelovalno zemljo in sekajo drevesa za les. Z buldožerji ravnajo velike površine, da bi zgradili živinorejske farme. Tisti, ki v deževnem gozdu vrtajo v zemljo, da bi našli nafto, pa odlagajo strupene odpadke v tla in vodo. Ti odpadki ubijajo rastline in živali. Vse to so razlogi, da se tropski deževni gozd nezadržno krči, to pa vodi v zmanjšanje padavin in povečanje števila požarov. Posledično tako propada tudi preostali gozd, zmanjšuje se število rastlinskih in živalskih vrst ter povečuje globalno segrevanje ozračja. Naravovarstveniki, ki se borijo za ohranitev tropskega deževnega gozda, se zaradi teh vplivov srečujejo z mnogimi izzivi. Lahko kot posamezniki pomagamo reševati tropski deževni gozd?
How your clicks help rescued primates
The Jane Goodall Institute has created three sanctuaries in Africa (Congo and Uganda) housing more than 200 orphaned chimpanzees in total. These sanctuaries provide a safe refuge where chimpanzees can be cared for and given the chance to live reasonably full lives in spacious conditions.
vir oziroma beri dalje >
Video z Jane Goddall "DEFORESTACIJA".
Deforestacija, zaradi katere izgijajo opice in druga ziveca bitja ter rastline v drugem najvecjem svetovnem dezevnem gozdu.
http://www.care2.com/click-to-donate/primates/
(19:05) V zadnjih tridesetih letih je človek uničil več kot polovico deževnega gozda na svetu, ki predstavlja pljuča sveta. Vsako leto namreč izginjajo večje površine tega bogatega področja. Ljudje sežigajo gozd, da bi dobili obdelovalno zemljo in sekajo drevesa za les. Z buldožerji ravnajo velike površine, da bi zgradili živinorejske farme. Tisti, ki v deževnem gozdu vrtajo v zemljo, da bi našli nafto, pa odlagajo strupene odpadke v tla in vodo. Ti odpadki ubijajo rastline in živali. Vse to so razlogi, da se tropski deževni gozd nezadržno krči, to pa vodi v zmanjšanje padavin in povečanje števila požarov. Posledično tako propada tudi preostali gozd, zmanjšuje se število rastlinskih in živalskih vrst ter povečuje globalno segrevanje ozračja. Naravovarstveniki, ki se borijo za ohranitev tropskega deževnega gozda, se zaradi teh vplivov srečujejo z mnogimi izzivi. Lahko kot posamezniki pomagamo reševati tropski deževni gozd?
The Jane Goodall Institute has created three sanctuaries in Africa (Congo and Uganda) housing more than 200 orphaned chimpanzees in total. These sanctuaries provide a safe refuge where chimpanzees can be cared for and given the chance to live reasonably full lives in spacious conditions.
vir oziroma beri dalje >
Video z Jane Goddall "DEFORESTACIJA".
Deforestacija, zaradi katere izgijajo opice in druga ziveca bitja ter rastline v drugem najvecjem svetovnem dezevnem gozdu.
http://www.care2.com/click-to-donate/primates/
Deževni gozd se mora umakniti
TUDI NA OBMOČJU AMAZONKE SE MORA DEŽEVNI PRAGOZD UMAKNITI
Preplah v notranjosti Južne Amerike
Odločni mednarodni protesti malo zaležejo - Kam preseliti 50.000 orangutanov iz deževnega gozda
Skrinja Nedeljskega - sreda, 23.09.2009
Varuhi narave so to že pred veliko časa ugotovili, da bodo na južnoameriškem porečju Amazonke kmalu začeli saditi veliko palm, iz katerih sadov je mogoče pridobivati pogonsko sredstvo - palmovo olje. "Palmovo olje je naša zelena nafta," je govoril brazilski senator Flexa Ribeiro. Ta politik si prizadeva za spremembo zakonov o varovanju pragozdov v Braziliji in za plantažno saditev oljnih palm. Iz mesa njihovih sadežev bi pridobivali palmovo olje, uporabno za kuhanje, proizvajanje kozmetičnih sredstev in tudi gorivo za pogon elektrogeneratorjev. Senator je že izračunal: ena tona palmovega olja stane ta čas 320 evrov, v kritičnih razmerah pa celo 700 evrov.
Do zdaj so lahko posestniki zemlje v Braziliji izkrčili le 20 odstotkov svojih posestev. Kmalu bodo dovolili posekati še eno dodatno tretjino ter izkrčeno zemljo posadili z oljnimi palmami ali pa evkaliptovim drevjem. Vpliv obsežnejših posek na vrsto drevja v deževnem gozdu bo dramatičen, opozarjajo varuhi človekovega naravnega okolja. "Plantaže za pridobivanje palmovega olja so ekološke puščave, v katerih preživijo samo nekatere vrste živali," je opozoril William Laurance iz Smithsonianovega inštituta za raziskovanje tropskega območja iz Paname.
O tem že priča stanje na otoku Borneo, kjer bodo - tako svarijo organizacije za zaščito narave - posekali velikanske površine drevja in zasadili palme za proizvodnjo olja. Tam bo po izračunih varuhov narave do leta 2020 izginil ves deževni pragozd, z njim pa tudi 50.000 orangutanov, ki zdaj še živijo na tem delu Bornea.
(Več v tiskani izdaji Nedeljskega)
vir >>>
Preplah v notranjosti Južne Amerike
Odločni mednarodni protesti malo zaležejo - Kam preseliti 50.000 orangutanov iz deževnega gozda
Skrinja Nedeljskega - sreda, 23.09.2009
Varuhi narave so to že pred veliko časa ugotovili, da bodo na južnoameriškem porečju Amazonke kmalu začeli saditi veliko palm, iz katerih sadov je mogoče pridobivati pogonsko sredstvo - palmovo olje. "Palmovo olje je naša zelena nafta," je govoril brazilski senator Flexa Ribeiro. Ta politik si prizadeva za spremembo zakonov o varovanju pragozdov v Braziliji in za plantažno saditev oljnih palm. Iz mesa njihovih sadežev bi pridobivali palmovo olje, uporabno za kuhanje, proizvajanje kozmetičnih sredstev in tudi gorivo za pogon elektrogeneratorjev. Senator je že izračunal: ena tona palmovega olja stane ta čas 320 evrov, v kritičnih razmerah pa celo 700 evrov.
O tem že priča stanje na otoku Borneo, kjer bodo - tako svarijo organizacije za zaščito narave - posekali velikanske površine drevja in zasadili palme za proizvodnjo olja. Tam bo po izračunih varuhov narave do leta 2020 izginil ves deževni pragozd, z njim pa tudi 50.000 orangutanov, ki zdaj še živijo na tem delu Bornea.
(Več v tiskani izdaji Nedeljskega)
vir >>>
Melting Glaciers are indicators!
Glaciers are masses of ice which move over land, carving out the landscape. Because they are sensitive to any changes in climate, they are indicators of global warming. Here we look at images of glaciers captured by satellites and astronauts on the space station.
The Bear Glacier in the Kenai Peninsula along the Gulf of Alaska empties into a lake. Pieces of the glacier that have broken off look like shards of white glass in the blue water. Down the middle of the glacier run stripes caused by the dirt and debris.
Small glaciers spill into a mostly dry valley in western Greenland in this picture from August 29, 2009. Multiple glaciers frequently flow into straight valleys that result from earlier glaciations that carved the bedrock.
The Bear Glacier in the Kenai Peninsula along the Gulf of Alaska empties into a lake. Pieces of the glacier that have broken off look like shards of white glass in the blue water. Down the middle of the glacier run stripes caused by the dirt and debris.
Ali so odpadki res samo odpadki?
23.07.2009
Slovenska gospodinjstva vsako leto ''proizvedejo'' več kot 600.000 ton odpadkov, v Evropski uniji pa letno nastaneta dve milijardi ton odpadkov. Količina odpadkov v razvitih državah sicer še narašča, vendar se odnos do njih spreminja. Odpadki namreč niso več nekaj odvečnega, kar sodi zgolj na vedno bolj polna smetišča, ampak danes predstavljajo potencialne surovine, katerih pot se s sicer urejenih, okolju prijaznih odlagališč vedno bolj preusmerja v tehnološko vrhunsko razvito industrijo za predelavo odpadkov v zopet koristne surovine, kompost ali gorivo. Pri tem procesu preobrazbe odpadkov v ponovno uporabne surovine lahko sodelujemo prav vsi, in sicer tako da ločeno zbiramo odpadke. Tako pomembno prispevamo k možnosti njihove ponovne uporabe. Na odlagališče bodo tako prispeli le odpadki, ki jih ni mogoče predelati ali koristno uporabiti. To določa tudi zakonodaja EU, ki od svojih članic zahteva, da vsako leto zmanjšujejo količino odpadkov na odlagališčih.
Komunalni odpadki v Sloveniji predstavljajo več kot 84% vseh odpadkov, ločeno pa nam jih uspe zaenkrat zbrati le dobrih 11%. Z javnim odvozom smo leta 2007 zbrali okoli 421 kg odpadkov na prebivalca, od tega je bilo kar 341 kg odloženih na odlagališčih. Do konca leta 2010 bi morali za petino zmanjšati količino komunalnih odpadkov, namenjenih na odlagališča. Pri tem ne gre spregledati dejstva, da prebivalci RS še nismo dovolj ozaveščeni ali stimulirani, da bi z odpadki samoiniciativno ravnali na trajnosten in okolju prijazen način.
Po 16. juliju 2009 lahko obratujejo samo odlagališča, ki imajo IPPC dovoljenja, so torej usklajena z zahtevami Direktive o odlaganju odpadkov na odlagališčih in Odločbe o določitvi meril in postopkov za sprejemanje odpadkov na odlagališčih. Ministrstvo za okolje in prostor je že v začetku tega leta pripravili predlog sprememb in dopolnitev Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih. V predlogu uredbe je upravljavcem obstoječih odlagališč (poleg tistih, ki so opredeljeni kot regijski) pod določenimi pogoji omogočeno obratovanje po 16. juliju 2009. Predlog uredbe daje možnost izdaje okoljevarstvenega dovoljenje za obstoječe odlagališče za obdobje, ki ne presega več kot šest mesecev. O obratovanju posameznega odlagališča po 16. juliju 2009 bodo v upravnem postopku glede na izpolnjevanje pogojev odločali na MOP - Agenciji RS za okolje.
V skladu s predpisi bi moralo 16. julija prenehati obratovati okoli 60 odlagališč odpadkov, ostali bi le tako imenovani regijski centri za ravnanje z odpadki. A v Sloveniji je popolnoma operativen le en regijski center - v Celju, ki ima tudi svoj obrat za mehansko obdelavo odpadkov. Ponekod pa se občine še vedno dogovarjajo, kje takšno regijsko odlagališče sploh bo. Ena od težav je Gorenjska, kjer se občine še niso dokončno odločile za nobeno izmed možnih rešitev. Trenutno je v obratovanju in izgradnji 8 od 15 načrtovanih regijskih centrov, za 4 oziroma 5 centrov pa je postopek v fazi načrtovanja.
Vir: Snaga, Združenje občin Slovenije, Dnevnik, Ekosvet
Zanimive povezave: http://www.rtknet.org
Slovenska gospodinjstva vsako leto ''proizvedejo'' več kot 600.000 ton odpadkov, v Evropski uniji pa letno nastaneta dve milijardi ton odpadkov. Količina odpadkov v razvitih državah sicer še narašča, vendar se odnos do njih spreminja. Odpadki namreč niso več nekaj odvečnega, kar sodi zgolj na vedno bolj polna smetišča, ampak danes predstavljajo potencialne surovine, katerih pot se s sicer urejenih, okolju prijaznih odlagališč vedno bolj preusmerja v tehnološko vrhunsko razvito industrijo za predelavo odpadkov v zopet koristne surovine, kompost ali gorivo. Pri tem procesu preobrazbe odpadkov v ponovno uporabne surovine lahko sodelujemo prav vsi, in sicer tako da ločeno zbiramo odpadke. Tako pomembno prispevamo k možnosti njihove ponovne uporabe. Na odlagališče bodo tako prispeli le odpadki, ki jih ni mogoče predelati ali koristno uporabiti. To določa tudi zakonodaja EU, ki od svojih članic zahteva, da vsako leto zmanjšujejo količino odpadkov na odlagališčih.
Komunalni odpadki v Sloveniji predstavljajo več kot 84% vseh odpadkov, ločeno pa nam jih uspe zaenkrat zbrati le dobrih 11%. Z javnim odvozom smo leta 2007 zbrali okoli 421 kg odpadkov na prebivalca, od tega je bilo kar 341 kg odloženih na odlagališčih. Do konca leta 2010 bi morali za petino zmanjšati količino komunalnih odpadkov, namenjenih na odlagališča. Pri tem ne gre spregledati dejstva, da prebivalci RS še nismo dovolj ozaveščeni ali stimulirani, da bi z odpadki samoiniciativno ravnali na trajnosten in okolju prijazen način.
V skladu s predpisi bi moralo 16. julija prenehati obratovati okoli 60 odlagališč odpadkov, ostali bi le tako imenovani regijski centri za ravnanje z odpadki. A v Sloveniji je popolnoma operativen le en regijski center - v Celju, ki ima tudi svoj obrat za mehansko obdelavo odpadkov. Ponekod pa se občine še vedno dogovarjajo, kje takšno regijsko odlagališče sploh bo. Ena od težav je Gorenjska, kjer se občine še niso dokončno odločile za nobeno izmed možnih rešitev. Trenutno je v obratovanju in izgradnji 8 od 15 načrtovanih regijskih centrov, za 4 oziroma 5 centrov pa je postopek v fazi načrtovanja.
Vir: Snaga, Združenje občin Slovenije, Dnevnik, Ekosvet
Zanimive povezave: http://www.rtknet.org
nedelja, marec 06, 2011
Ali je nakup varčnega aparata upravičen?
Maja pravi, da se ji nakup energetsko varčnega, a po njenih podatkih dražjega sušilnega stroja s finančnega vidika ne zdi upravičen; preverili smo, ali to drži:
Spomnimo se. Že pred dvema letoma smo se v Mojih financah spraševali, v kolikšnem času se povrne naložba v nakup energijsko varčnih, a dražjih aparatov. Takratni rezultati energijsko varčnim aparatom niso bili naklonjeni. Maja, ki pravkar tehta med nakupom enega in drugega sušilnega stroja, ni prepričana, da je zdaj kaj drugače. Kaj kažejo naše poizvedbe in izračuni?
Maja se je odločila, da bo kupila nov sušilni stroj. Ker ji je pri tem pomemben tudi okoljevarstveni vidik, sta v njen ožji izbor prišla dva sušilna stroja istega proizvajalca iz energetskih razredov A in B. Vendar pa je po hitrem preračunu porabe električne energije posameznega stroja ugotovila, da bi povrnitev razlike v ceni trajala dlje, kot je življenjska doba aparata. Zato smo tudi sami preverili, ali se nakup do okolja prijaznih gospodinjskih aparatov sploh splača.
Spomnimo se. Že pred dvema letoma smo se v Mojih financah spraševali, v kolikšnem času se povrne naložba v nakup energijsko varčnih, a dražjih aparatov. Takratni rezultati energijsko varčnim aparatom niso bili naklonjeni. Maja, ki pravkar tehta med nakupom enega in drugega sušilnega stroja, ni prepričana, da je zdaj kaj drugače. Kaj kažejo naše poizvedbe in izračuni?
Maja se je odločila, da bo kupila nov sušilni stroj. Ker ji je pri tem pomemben tudi okoljevarstveni vidik, sta v njen ožji izbor prišla dva sušilna stroja istega proizvajalca iz energetskih razredov A in B. Vendar pa je po hitrem preračunu porabe električne energije posameznega stroja ugotovila, da bi povrnitev razlike v ceni trajala dlje, kot je življenjska doba aparata. Zato smo tudi sami preverili, ali se nakup do okolja prijaznih gospodinjskih aparatov sploh splača.
Močna konkurenca na trgu, cenejši materiali ter izboljšana in cenejša tehnologija so povzročili, da je cena varčnih aparatov ne le čedalje nižja, ampak pri nekaterih aparatih celo nižja od cene potratnejših tehnično podobnih izdelkov.Kako smo primerjali
Za primerjavo smo vzeli več različnih vrst aparatov. Iz vsake vrste smo izbrali po dva aparata istega proizvajalca s podobnimi tehničnimi lastnostmi. Le pri hladilnikih smo vzeli dva različna proizvajalca, saj so bile tehnične razlike pri istih proizvajalcih v različnih energetskih razredih prevelike. Prav tako smo pri kuhalnih ploščah raje primerjali dve različni tehnološki rešitvi, saj razlike v porabi energije znotraj posamezne tehnologije niso izrazite. Iz primerjave so bili izvzeti tudi pomivalni stroji, saj večina proizvajalcev ne izdeluje več tovrstnih naprav iz energetskih razredov, nižjih od A. To vam mimogrede precej olajša izbiro, saj je tako omejena le na proizvajalca in pralne zmogljivosti stroja.
V izračunu smo uporabili predpostavke, da perilo peremo in sušimo trikrat na teden, kuhalnik uporabljamo za tri obroke na dan, hladilnik in zamrzovalna omara pa sta prižgana 24 ur na dan vse leto. Za ceno elektrike smo vzeli 11,4 centa za kilovatno uro (kWh), kar je približno povprečna cena v času visoke tarife, saj smo predpostavljali, da se največ porabe obračuna prav po tej tarifi. Za ceno porabe vode pa smo vzeli ceno kubičnega metra, ki jo obračunava ljubljanski VO-KA .
Izračuni ne upoštevajo inflacije, ampak so narejeni na predpostavki, da so cene zamrznjene v času. Ker smo pred dvema letoma že naredili podobno primerjavo (Zasoljene cene energijsko varčnejših aparatov, Moje finance, januar 2007), smo zdajšnje izračune primerjali tudi s tistimi izpred dveh let.
Obrat na trgu
Medtem ko je bila cena ekološko prijaznejših naprav še pred dvema letoma precej višja, pa so se zadeve zdaj spremenile. Močna konkurenca na trgu, cenejši materiali ter izboljšana in cenejša tehnologija so povzročili, da je cena varčnih aparatov ne le čedalje nižja, ampak pri nekaterih aparatih celo nižja od cene potratnejših tehnično podobnih izdelkov. Primer so recimo hladilniki, vendar pa moramo opozoriti, da smo zaradi tehnične primerljivosti za primerjavo vzeli hladilnika dveh različnih proizvajalcev, kar vpliva tudi na ceno.
Po naših izračunih med primerjanimi izdelki le energijsko učinkovitejši pralni stroj v svoji 15-letni življenjski dobi s prihrankom energije in vode ne povrne razlike v višji nakupni ceni. Ta je približno 200 evrov, medtem ko je prihranek v porabi elektrike in vode v celotni življenjski dobi borih 24 evrov (glej tabelo). Dejansko se ta razlika povrne šele v skoraj osemkratni življenjski dobi, medtem ko vsi drugi primerjani aparati višjo ceno upravičijo v svoji življenjski dobi. Pri tem je treba opozoriti, da sta oba pralna stroja iz zelo podobne kategorije zaradi že prej omenjenega izpodrivanja energetsko manj učinkovitih izdelkov s trga.
Zeleno se bolj splača
Odgovor na Majino vprašanje, ali se ji nakup energetsko varčnega sušilnega stroja splača, je lahko pritrdilen, saj se zaradi prihranka električne energije v življenjski dobi sušilnega stroja razlika v ceni ravno povrne. Najti je mogoče tudi sušilne stroje višjega energetskega razreda, ki so cenejši od manj učinkovitih sorodnih izdelkov, vendar si je za to treba ob nakupu vzeti malce več časa pri iskanju, saj pri nas za zdaj še močno prevladuje ponudba sušilnih strojev iz energetskih razredov B in C.
Poudarimo, da so izračunane vrednosti v tabeli približki. Na ceno naprave tako vplivajo znamka aparata, različne tehnološke rešitve v napravi, velikost in druge lastnosti, značilne za posamezno vrsto aparatov. Odvisno je tudi, koliko članov je v posameznem gospodinjstvu in kakšne so njihove navade in uporaba aparatov. Pomembno je tudi, od katerega dobavitelja dobivate električno energijo in kako vam obračunava porabo. Od začetka leta bodo namreč vsi elektrodistributerji imeli spremenjen način obračunavanja.
Vseeno pa naši izračuni pod omenjenimi predpostavkami kažejo, da je zaradi rastoče cene elektrike ter izpopolnjevanja proizvodnih procesov in tehnologij v manj kot dveh letih nakup ekoloških aparatov bolj upravičen.
Razvrstitev naprav glede na energijsko varčnost
Električne naprave so glede na energetsko učinkovitost razvrščene v razrede od A do G, pri čemer so v razred G umeščene najmanj, v razred A pa energetsko najbolj učinkovite naprave. Zaradi nenehnega tehnološkega razvoja je razred A že razširjen v višje podrazrede: A+, A++ in tudi A+++.
Avtor: Andrej Čebokli
iz >>
Ozaveščevalna akcija Voda – Ekologija – Varčevanje
Letošnje poletje s pobudnikom kampanje, družbo TAM-TAM, izvajamo ozaveščevalno akcijo "Voda – Ekologija – Varčevanje", ki opozarja na odgovorno rabo naravnih virov.
HOME - ZEMLJA - NAŠ DOM, dokumentarni film
ZEMLJA - NAŠ DOM, dokumentarni film
V 200.000 letih je na Zemlji človeštvo postavilo na glavo ravnotežje, ki se je oblikovalo v 4 milijardah let evolucije na planetu. Cena, ki jo plačuje, je visoka in človeštvo se mora čim prej zavedati svojega prevelikega plenjenja zemeljskega bogastva in spremeniti vzorce potrošnje. Z edinstvenimi posnetki iz več kot 50 držav sveta, vse je posneto iz zraka, z dokumentarnim filmom ZEMLJA - NAŠ DOM je Yann Arthus-Bertrand položil temeljni kamen za zgradbo, ki jo moramo graditi mi vsi skupaj.Dokumentarni film ZEMLJA - NAŠ DOM bo največji dogodek na svetu, prvič bo predvajan na isti dan v več kot 50 državah sveta. Predvajan bo 5. junija 2009 na >Svetovni dan okolja<, večinoma zastonj in to v kinu, na TV, DVD in medmrežju. Soustvarjalec scenarija in režiser Yann Arthus-Bertrand je začutil potrebo ustvariti film pod vplivom izjemnega vtisa, ki ga je na gledalce napravil Al Gorov film >Neprijetna resnica<. Seveda je od produkcije do snemanja in montaže tako ambicioznega projekta naletel na mnoge ovire. Film ZEMLJA - NAŠ DOM, ki je njegov režijski prvenec, je posnet popolnoma v HD tehniki iz helikopterja. Morali so premagati tehnične ovire v zvezi s kamero in snemalnimi pogoji, ki so se spreminjali iz države v državo. Film so delali brez scenarija, imeli so le eno stran sinopsisa. Režiser je poznal zgodbo, ki jo je želel povedati, a obseg pripovedi se je večal s snemanjem. V jedru filma je jasno sporočilo : imamo večji vpliv na Zemljo kot ona lahko prenese. Smo preveč potrošniški in preveč smo izčrpali naravna bogastva. Iz zraka lahko vidimo zemeljske poškodbe. Film razmišlja o nastalem položaju in nas priganja k ukrepanju. Daje težo argumentom okoljevarstvenih organizacij, ki nas svarijo pred pretirano potrošnjo. Prav zaradi tega je bil film distribuiran kot še nikoli doslej : zastonj, kamorkoli je mogoče. Tako naj bi film prišel do ljudi, katerih potrošnja ima direkten vpliv na Zemljo, da bi začutili potrebo spremeniti svoje življenje. Režiserja je pri nastajanju besedila, ki je seveda kritično, navdahnila knjiga znamenitega ameriškega okoljevarstvenika Lesterja Browna >Država sveta<. Scenarij mu je pomagala oblikovati Isabelle Delannoy. Glasbo je ustvaril Armand Amar, eden najboljših francoskih glasbenikov in poznavalcev svetovne glasbe.Režiser je pri ustvarjanju ritma filma želel, da si film vzame svoj čas. Veliko prizorov je v počasnem gibanju. Ugajala mu je predvsem opazovalna funkcija filma. Film naj bi ljudi pripravil k poslušanju, razmišljanju. Vse emisije izpušnih plinov (ogljikov dioksid) so bile preračunane in nadomeščene z denarjem, ki so ga porabili za proizvodnjo čiste energije. Zadnjih deset let je bilo temeljno delo Yanna Arthusa -Bertranda nadomeščanje ogljika. Mednarodno distribucijo je prevzel Luc Besson. Skrb za okolje, ki jo je kazala vladna politika, se je izkazala za nezadostno. Medtem ko so naredili korak naprej, je Zemlja naredila deset korakov nazaj. Luc Besson se strinja, da moramo vsi prispevati toliko, kolikor in kadarkoli lahko. Če si milijarda ljudi enako prizadeva, je to tisočkrat učinkovitejše kot katerakoli vladna politika. Bessonovo prizadevanje, da omogoči zastonj distribucijo filma na kateremkoli formatu, je namenjeno državljanom, ne poslovnežem. Film bo predvajan na javnih televizijah, 5. junija, na svetovni dan okolja, kar je velika simbolika. Film bo močan signal tistim, ki so na oblasti. Dejstvo, da je bil film posnet izključno s pomočjo okoljsko dragih letalskih potovanj, utemeljujejo, da drugače tega filma ni bilo mogoče realizirati. Vendar je helikopter za vsa potovanja onesnaževal okolje manj kot to stori eno samo potniško letalo, ki leti prazno iz Pariza v Los Angeles, da pobere potnike. Koliko emisij povzročijo vsakodnevno prazna letala. Predsednik glavnega sponzorja PPR François-Henrie Pinauls je naglo vključil PPR v ta ambiciozni globalni projekt. Finančno je v treh letih prispeval 10 milijonov evrov, da bi zagotovil film zastonj. PPR se ukvarja z okoljevarstvenim in družbeno odgovornim delom že več kot 10 let. Kot družba izpolnjuje lasten okoljevarstveni nastop in opogumlja zavedanje drugih. Če družbe kot je PPR ne bodo zaupale ciljem, ki jih zastopa film ZEMLJA - NAŠ DOM, potem ni upanja za naš planet. To je vitalna odgovornost družbe in prav tako posameznika.Ekipa Yanna Arthusa-Bertranda je v treh letih realizirala film, ki je vrhunec njegovega 30-letnega trdega dela v zvezi z našim planetom. 2006. leta je pridobil producenta Denisa Carota (Elzévir Films) kljub režiserjevi norosti, da naj bi bil film predvajan zastonj. Treba bi bilo najti sponzorja, ki bi bil sposoben investirati v film. Potreben je bil tudi mednarodni distributer, ki bi bil sposoben film globalizirati. Edini, ki je verjel v projekt in bil pripravljen vanj investirati je bil Luc Besson iz EuropaCorp. Potem je bil izdelan načrt, ki je vključeval 54 držav, 217 snemalnih dni in 488 ur posnetega gradiva. Producent Jean de Trégomain in vodja za izbiro lokacij Claude Canaple, sta oblikovala shemo, po kateri so tri filmske ekipe delale simultano 21 mesecev na vseh štirih straneh planeta. Zahtevnemu snemanju v helikopterju je ustrezala kamera : Gyro-Stabilized Cineflex HD. Z njo je ravnal Tanguy Thuaud, ki ima 12 let izkušenj snemanj z zraka. Yann Arthus-Bertrand je fotografiral z zraka. Bili so problemi z opremo, stabilnostjo plovila, vremenom, komunikacijami z bazo. Največji problem pa je bil helikopter, ki ima dovolj goriva za 2 do 2,5 ur leta, lokacije pa so bile včasih oddaljene od baze tudi 30 minut. Toda tehnični problemi niso bili nič v primerjavi z administrativnimi, ki so se menjali v vsaki državi v skladu z lokalnimi običaji in načinom dela. Največji birokratski problem je bila Indija. Nekatere države, kot je Sirija, pa prepovedujejo uporabo kamere. Snemanje se je začelo brez scenarija. Po enem letu snemanj je Yann Arthus -Bertrand zaprosil Isabelle Delannoy, da je z njim pisala zgodbo. >Slike so pripovedovale svojo zgodbo<, je dejala Isabelle. >Spominjam se šoka ob gledanju posnetka, ki je ujel zvezo med vodo, nebom in zemljo. Z Yannom sva ugotovila, da je to neomajna zveza med elementi, med človeškimi bitji in Zemljo, kar nas je fasciniralo. Vodi nas nazaj k izvoru Zemlje, kajti železo v naših telesih je prišlo iz zvezd, ki so eksplodirale nad Zemljo pred milijardami let.So slike. Je besedilo. Je pa tudi glasba, ki spremlja, vodi, razkriva čustva, nikoli ni preobilna in nepotrebna. Skladatelj Armand Amar je z budimpeštanskim simfoničnim orkestrom in šanghajskim ansamblom tolkalcev ustvaril glasbeno spremljavo, ki ponuja slikam gibanje in emocije, ki jih izziva njihova vizija. Filmski ritem je opazovalen, preudaren. Najvažneje je pustiti slikam dihati. Obstajajo tudi neme slike. Ko letimo nad pokrajinami, potrebujemo tišino. Ker Yann Arthus-Bertrand ni mogel biti prisoten na vseh lokacijah hkrati, je vsak dan dobil neke vrste kompilacijo, kjer so bili sestavljeni vsi posnetki. To je olajšalo delo tudi montaži filma. To je prvi film, ki je bil 100% posnet iz zraka, kar je režiserjev zaščitni znak. Film je vrhunec vsega, kar je videl v več kot 20 letih in prenesel v objektiv, da lahko vidi to čim več ljudi. Isabelle Delauney : >Film kaže nadarjenost človeških bitij in njihovo zmožnost prilagajanja okolju in tega sebi. Veliko vprašanje je, kako bomo izbrali eksploatacijo naše nadarjenosti.
Društvo za permakulturo Slovenije DPS
V 200.000 letih je na Zemlji človeštvo postavilo na glavo ravnotežje, ki se je oblikovalo v 4 milijardah let evolucije na planetu. Cena, ki jo plačuje, je visoka in človeštvo se mora čim prej zavedati svojega prevelikega plenjenja zemeljskega bogastva in spremeniti vzorce potrošnje. Z edinstvenimi posnetki iz več kot 50 držav sveta, vse je posneto iz zraka, z dokumentarnim filmom ZEMLJA - NAŠ DOM je Yann Arthus-Bertrand položil temeljni kamen za zgradbo, ki jo moramo graditi mi vsi skupaj.Dokumentarni film ZEMLJA - NAŠ DOM bo največji dogodek na svetu, prvič bo predvajan na isti dan v več kot 50 državah sveta. Predvajan bo 5. junija 2009 na >Svetovni dan okolja<, večinoma zastonj in to v kinu, na TV, DVD in medmrežju. Soustvarjalec scenarija in režiser Yann Arthus-Bertrand je začutil potrebo ustvariti film pod vplivom izjemnega vtisa, ki ga je na gledalce napravil Al Gorov film >Neprijetna resnica<. Seveda je od produkcije do snemanja in montaže tako ambicioznega projekta naletel na mnoge ovire. Film ZEMLJA - NAŠ DOM, ki je njegov režijski prvenec, je posnet popolnoma v HD tehniki iz helikopterja. Morali so premagati tehnične ovire v zvezi s kamero in snemalnimi pogoji, ki so se spreminjali iz države v državo. Film so delali brez scenarija, imeli so le eno stran sinopsisa. Režiser je poznal zgodbo, ki jo je želel povedati, a obseg pripovedi se je večal s snemanjem. V jedru filma je jasno sporočilo : imamo večji vpliv na Zemljo kot ona lahko prenese. Smo preveč potrošniški in preveč smo izčrpali naravna bogastva. Iz zraka lahko vidimo zemeljske poškodbe. Film razmišlja o nastalem položaju in nas priganja k ukrepanju. Daje težo argumentom okoljevarstvenih organizacij, ki nas svarijo pred pretirano potrošnjo. Prav zaradi tega je bil film distribuiran kot še nikoli doslej : zastonj, kamorkoli je mogoče. Tako naj bi film prišel do ljudi, katerih potrošnja ima direkten vpliv na Zemljo, da bi začutili potrebo spremeniti svoje življenje. Režiserja je pri nastajanju besedila, ki je seveda kritično, navdahnila knjiga znamenitega ameriškega okoljevarstvenika Lesterja Browna >Država sveta<. Scenarij mu je pomagala oblikovati Isabelle Delannoy. Glasbo je ustvaril Armand Amar, eden najboljših francoskih glasbenikov in poznavalcev svetovne glasbe.Režiser je pri ustvarjanju ritma filma želel, da si film vzame svoj čas. Veliko prizorov je v počasnem gibanju. Ugajala mu je predvsem opazovalna funkcija filma. Film naj bi ljudi pripravil k poslušanju, razmišljanju. Vse emisije izpušnih plinov (ogljikov dioksid) so bile preračunane in nadomeščene z denarjem, ki so ga porabili za proizvodnjo čiste energije. Zadnjih deset let je bilo temeljno delo Yanna Arthusa -Bertranda nadomeščanje ogljika. Mednarodno distribucijo je prevzel Luc Besson. Skrb za okolje, ki jo je kazala vladna politika, se je izkazala za nezadostno. Medtem ko so naredili korak naprej, je Zemlja naredila deset korakov nazaj. Luc Besson se strinja, da moramo vsi prispevati toliko, kolikor in kadarkoli lahko. Če si milijarda ljudi enako prizadeva, je to tisočkrat učinkovitejše kot katerakoli vladna politika. Bessonovo prizadevanje, da omogoči zastonj distribucijo filma na kateremkoli formatu, je namenjeno državljanom, ne poslovnežem. Film bo predvajan na javnih televizijah, 5. junija, na svetovni dan okolja, kar je velika simbolika. Film bo močan signal tistim, ki so na oblasti. Dejstvo, da je bil film posnet izključno s pomočjo okoljsko dragih letalskih potovanj, utemeljujejo, da drugače tega filma ni bilo mogoče realizirati. Vendar je helikopter za vsa potovanja onesnaževal okolje manj kot to stori eno samo potniško letalo, ki leti prazno iz Pariza v Los Angeles, da pobere potnike. Koliko emisij povzročijo vsakodnevno prazna letala. Predsednik glavnega sponzorja PPR François-Henrie Pinauls je naglo vključil PPR v ta ambiciozni globalni projekt. Finančno je v treh letih prispeval 10 milijonov evrov, da bi zagotovil film zastonj. PPR se ukvarja z okoljevarstvenim in družbeno odgovornim delom že več kot 10 let. Kot družba izpolnjuje lasten okoljevarstveni nastop in opogumlja zavedanje drugih. Če družbe kot je PPR ne bodo zaupale ciljem, ki jih zastopa film ZEMLJA - NAŠ DOM, potem ni upanja za naš planet. To je vitalna odgovornost družbe in prav tako posameznika.Ekipa Yanna Arthusa-Bertranda je v treh letih realizirala film, ki je vrhunec njegovega 30-letnega trdega dela v zvezi z našim planetom. 2006. leta je pridobil producenta Denisa Carota (Elzévir Films) kljub režiserjevi norosti, da naj bi bil film predvajan zastonj. Treba bi bilo najti sponzorja, ki bi bil sposoben investirati v film. Potreben je bil tudi mednarodni distributer, ki bi bil sposoben film globalizirati. Edini, ki je verjel v projekt in bil pripravljen vanj investirati je bil Luc Besson iz EuropaCorp. Potem je bil izdelan načrt, ki je vključeval 54 držav, 217 snemalnih dni in 488 ur posnetega gradiva. Producent Jean de Trégomain in vodja za izbiro lokacij Claude Canaple, sta oblikovala shemo, po kateri so tri filmske ekipe delale simultano 21 mesecev na vseh štirih straneh planeta. Zahtevnemu snemanju v helikopterju je ustrezala kamera : Gyro-Stabilized Cineflex HD. Z njo je ravnal Tanguy Thuaud, ki ima 12 let izkušenj snemanj z zraka. Yann Arthus-Bertrand je fotografiral z zraka. Bili so problemi z opremo, stabilnostjo plovila, vremenom, komunikacijami z bazo. Največji problem pa je bil helikopter, ki ima dovolj goriva za 2 do 2,5 ur leta, lokacije pa so bile včasih oddaljene od baze tudi 30 minut. Toda tehnični problemi niso bili nič v primerjavi z administrativnimi, ki so se menjali v vsaki državi v skladu z lokalnimi običaji in načinom dela. Največji birokratski problem je bila Indija. Nekatere države, kot je Sirija, pa prepovedujejo uporabo kamere. Snemanje se je začelo brez scenarija. Po enem letu snemanj je Yann Arthus -Bertrand zaprosil Isabelle Delannoy, da je z njim pisala zgodbo. >Slike so pripovedovale svojo zgodbo<, je dejala Isabelle. >Spominjam se šoka ob gledanju posnetka, ki je ujel zvezo med vodo, nebom in zemljo. Z Yannom sva ugotovila, da je to neomajna zveza med elementi, med človeškimi bitji in Zemljo, kar nas je fasciniralo. Vodi nas nazaj k izvoru Zemlje, kajti železo v naših telesih je prišlo iz zvezd, ki so eksplodirale nad Zemljo pred milijardami let.So slike. Je besedilo. Je pa tudi glasba, ki spremlja, vodi, razkriva čustva, nikoli ni preobilna in nepotrebna. Skladatelj Armand Amar je z budimpeštanskim simfoničnim orkestrom in šanghajskim ansamblom tolkalcev ustvaril glasbeno spremljavo, ki ponuja slikam gibanje in emocije, ki jih izziva njihova vizija. Filmski ritem je opazovalen, preudaren. Najvažneje je pustiti slikam dihati. Obstajajo tudi neme slike. Ko letimo nad pokrajinami, potrebujemo tišino. Ker Yann Arthus-Bertrand ni mogel biti prisoten na vseh lokacijah hkrati, je vsak dan dobil neke vrste kompilacijo, kjer so bili sestavljeni vsi posnetki. To je olajšalo delo tudi montaži filma. To je prvi film, ki je bil 100% posnet iz zraka, kar je režiserjev zaščitni znak. Film je vrhunec vsega, kar je videl v več kot 20 letih in prenesel v objektiv, da lahko vidi to čim več ljudi. Isabelle Delauney : >Film kaže nadarjenost človeških bitij in njihovo zmožnost prilagajanja okolju in tega sebi. Veliko vprašanje je, kako bomo izbrali eksploatacijo naše nadarjenosti.
Društvo za permakulturo Slovenije DPS
Globalno segrevanje bo hujše, kot smo mislili do sedaj
Globalno segrevanje bo dvakrat tolikšno, kot smo mislili do sedaj, je zaključek nove študije, ki je bila pred kratkim objavljena v The Journal of Climate Ameriškega meteorološkega združenja. Raziskavo je vodil Massachusetts Institute of Technology (MIT) in z devetdesetodstotno verjetnostjo predvideva, da bodo površinske temperature na Zemlji do konca stoletja zrasle za več kot 4 °C.
Projekcije v študiji so izvedli s pomočjo štiristotih aplikacij računalniškega modela, za katerega pri MIT pravijo, da je najbolj napreden doslej. Model obravnava učinke gospodarske aktivnosti, kot tudi učinke atmosferskih, oceanskih in bioloških sistemov.
"Rezultati so kredibilni in opredeljujejo nelagodje glede realnih razsežnosti podnebnega problema, ki ga dandanes delijo mnogi znanstveniki, vendar večina politikov tega ne zaznava," je zapisal Kevin Trenberth, eden vodilnih znanstvenikov pri National Center for Atmospheric Research in član IPCC.
"Največji izziv za človeštvo bo spopadanje z inercijo človeških sistemov in infrastrukture, kot tudi pomanjkanje iniciativ glede globalnega reševanja problema," je dodal. Prva tretjina letošnjega leta je na globalni ravni prinesla šesto najtoplejše leto od vseh zabeleženih.
Vir: umanotera.org/etc
Projekcije v študiji so izvedli s pomočjo štiristotih aplikacij računalniškega modela, za katerega pri MIT pravijo, da je najbolj napreden doslej. Model obravnava učinke gospodarske aktivnosti, kot tudi učinke atmosferskih, oceanskih in bioloških sistemov.
"Rezultati so kredibilni in opredeljujejo nelagodje glede realnih razsežnosti podnebnega problema, ki ga dandanes delijo mnogi znanstveniki, vendar večina politikov tega ne zaznava," je zapisal Kevin Trenberth, eden vodilnih znanstvenikov pri National Center for Atmospheric Research in član IPCC.
"Največji izziv za človeštvo bo spopadanje z inercijo človeških sistemov in infrastrukture, kot tudi pomanjkanje iniciativ glede globalnega reševanja problema," je dodal. Prva tretjina letošnjega leta je na globalni ravni prinesla šesto najtoplejše leto od vseh zabeleženih.
Vir: umanotera.org/etc
Shows climate model predictions for global warming under the SRES A2 emissions scenario relative to global average temperatures in 2000. The A2 scenario is characterized by a politically and socially diverse world that exhibits sustained economic growth but does not address the inequities between rich and poor nations, and takes no special actions to combat global warming or environmental change issues. This world in 2100 is characterized by large population (15 billion), high total energy use, and moderate levels of fossil fuel dependency (mostly coal). The 2 scenario is the most well-studied of the SRES scenarios that assume no attempt to address global warming.
The IPCC predicts global temperature change of 1.4-5.8°C due to global warming from 1990-2100 [1]. As evidenced above (a range of 2.5°C in 2100), much of this uncertainty results from disagreement among climate models, though additional uncertainty comes from different emissions scenarios.
vir >>>
vir >>>
Globalno segrevanje povzroči tristo tisoč smrti in desetine milijard škode letno
Globalno segrevanje povzorči tristo tisoč smrti in desetine milijard škode letno
Ženeva - Klimatske spremembe trenutno predstavljajo največji humanitarni izziv, saj se svet sooča z vse hujšimi posledicami številnih poplav, vročinskih valov in gozdnih požarov. Tako so klimatske spremembe krive za več kot tristo tisoč umrlih letno, vplivajo pa na življenja tristotih milijonov ljudi, ugotavlja prva poglobljena študija o vplivu globalnega segrevanja na ljudi.
Vedno hujši vročinski valovi, poplave, nevihte in gozdni požari bodo do leta 2030 povzročili smrti petstotisočih ljudi letno.
Zaradi klimatskih sprememb bo prihajalo tudi do vse večje gospodarske škode; danes ta znaša 88 milijard evrov letno. Poročilo je pripravila skupina strokovnjakov v okviru organizacije Global Humanitarian Forum, na čelu katere je nekdanji generalni sekretarZdruženih narodov Kofi Annan. Glede na poročilo bodo klimatske spremembe do leta 2030 stale 424 milijard evrov letno.
Zaradi vremenskih dogodkov bi lahko vse pogosteje prihajalo tudi do socialnih nemirov. "Za zdaj so ogrožene štiri milijarde ljudi, petsto milijonov posameznikov pa je izpostavljeno veliki nevarnosti. Vremenske katastrofe namreč povzročajo lakoto, bolezni, revščino in izgubo domov, s tem pa ogrožajo družbeno in politično stabilnost." Poročilo še navaja, če človeštvo zračnih emisij ne obvlada v roku petindvajsetih let, bo 310 milijonov ljudi zaradi zvišanih temperatur ozračja trpelo za zdravstvenimi posledicami; dvajset milijonov ljudi bo padlo v revščino; še dodatnih 75 milijonov ljudi pa se bo moralo preseliti iz trenutnega kraja domovanja.
Najbolj ogrožene so zaloge pitne vode
Pričakovano je, da bodo klimatske spremembe najbolj vplivale na zaloge vode. "Primanjkovanje pitne vode bo v prihodnosti ogrožalo produkcijo hrane, zmanjšalo gospodarsko razvitost in škodovalo ekosistemom. Povzročalo bo vse hujša nihanja med poplavami in sušami. Na stotine milijonov ljudi bo do leta 2030 trpelo zaradi pomanjkanja pitne vode," navaja poročilo. Študija še ugotavlja, da je zaenkrat nemogoče natanko določiti, iz katerih delov sveta se bodo morali ljudje preseljevati. Kljub temu poročilo navaja, da je za zdaj problem klimatskih sprememb najbolj pereč v Afriki – Bangladešu, Egiptu ter v ostalih obalnih in gozdnih predelih.
Izračuni in napovedi v poročilu temeljijo na podatkih, ki jih je posredovala Svetovna banka, Svetovna zdravstvena organizacija, Združeni narodi, Potsdamski inštitut za raziskovanje klimatskih vplivov ter ostale organizacije, vključno z vodilnimi svetovnimi zavarovalnicami. Avtorji študije obenem priznavajo, da se napovedane številke lahko uresničijo še kot višje, lahko pa tudi kot nižje. Poročilo je pregledalo deset vodilnih svetovnih strokovnjakov, vključno z Jeffreyjem Sachsom in Margareto Wahlström.
vir >>
Ženeva - Klimatske spremembe trenutno predstavljajo največji humanitarni izziv, saj se svet sooča z vse hujšimi posledicami številnih poplav, vročinskih valov in gozdnih požarov. Tako so klimatske spremembe krive za več kot tristo tisoč umrlih letno, vplivajo pa na življenja tristotih milijonov ljudi, ugotavlja prva poglobljena študija o vplivu globalnega segrevanja na ljudi.
Vedno hujši vročinski valovi, poplave, nevihte in gozdni požari bodo do leta 2030 povzročili smrti petstotisočih ljudi letno.
Zaradi klimatskih sprememb bo prihajalo tudi do vse večje gospodarske škode; danes ta znaša 88 milijard evrov letno. Poročilo je pripravila skupina strokovnjakov v okviru organizacije Global Humanitarian Forum, na čelu katere je nekdanji generalni sekretarZdruženih narodov Kofi Annan. Glede na poročilo bodo klimatske spremembe do leta 2030 stale 424 milijard evrov letno.
Zaradi vremenskih dogodkov bi lahko vse pogosteje prihajalo tudi do socialnih nemirov. "Za zdaj so ogrožene štiri milijarde ljudi, petsto milijonov posameznikov pa je izpostavljeno veliki nevarnosti. Vremenske katastrofe namreč povzročajo lakoto, bolezni, revščino in izgubo domov, s tem pa ogrožajo družbeno in politično stabilnost." Poročilo še navaja, če človeštvo zračnih emisij ne obvlada v roku petindvajsetih let, bo 310 milijonov ljudi zaradi zvišanih temperatur ozračja trpelo za zdravstvenimi posledicami; dvajset milijonov ljudi bo padlo v revščino; še dodatnih 75 milijonov ljudi pa se bo moralo preseliti iz trenutnega kraja domovanja.
Najbolj ogrožene so zaloge pitne vode
Pričakovano je, da bodo klimatske spremembe najbolj vplivale na zaloge vode. "Primanjkovanje pitne vode bo v prihodnosti ogrožalo produkcijo hrane, zmanjšalo gospodarsko razvitost in škodovalo ekosistemom. Povzročalo bo vse hujša nihanja med poplavami in sušami. Na stotine milijonov ljudi bo do leta 2030 trpelo zaradi pomanjkanja pitne vode," navaja poročilo. Študija še ugotavlja, da je zaenkrat nemogoče natanko določiti, iz katerih delov sveta se bodo morali ljudje preseljevati. Kljub temu poročilo navaja, da je za zdaj problem klimatskih sprememb najbolj pereč v Afriki – Bangladešu, Egiptu ter v ostalih obalnih in gozdnih predelih.
Izračuni in napovedi v poročilu temeljijo na podatkih, ki jih je posredovala Svetovna banka, Svetovna zdravstvena organizacija, Združeni narodi, Potsdamski inštitut za raziskovanje klimatskih vplivov ter ostale organizacije, vključno z vodilnimi svetovnimi zavarovalnicami. Avtorji študije obenem priznavajo, da se napovedane številke lahko uresničijo še kot višje, lahko pa tudi kot nižje. Poročilo je pregledalo deset vodilnih svetovnih strokovnjakov, vključno z Jeffreyjem Sachsom in Margareto Wahlström.
vir >>
nedelja, februar 20, 2011
Žabja statistika - pomagajmo žabicam čez cesto in Svetovni dan zaščite žab
Žabja statistika - Pomagajmo žabicam cez cesto
(24:51) Svetovni dan zaščite žab (Save the frogs day, 28.4.2009). V Sloveniji veliko dvoživk pogine na cestah v času sezonskih migracij, predvsem spomladi, ko se odpravijo do najbližje vode, da bi odložili mreste. Zadnja leta je tudi pri nas vedno več akcij, ko ljudje pomagajo dvoživkam, da varno prečkajo cesto. Na Krajinskem parku Radensko polje je od začetka marca pa do začetka aprila potekala akcija »Pomagajmo žabicam čez cesto«, kjer so rešili 16.713 dvoživk! Predava Lara Kastelic, študentka biologije in zunanja sodelavka Krajinskega parka Radensko polje.
(24:51) Svetovni dan zaščite žab (Save the frogs day, 28.4.2009). V Sloveniji veliko dvoživk pogine na cestah v času sezonskih migracij, predvsem spomladi, ko se odpravijo do najbližje vode, da bi odložili mreste. Zadnja leta je tudi pri nas vedno več akcij, ko ljudje pomagajo dvoživkam, da varno prečkajo cesto. Na Krajinskem parku Radensko polje je od začetka marca pa do začetka aprila potekala akcija »Pomagajmo žabicam čez cesto«, kjer so rešili 16.713 dvoživk! Predava Lara Kastelic, študentka biologije in zunanja sodelavka Krajinskega parka Radensko polje.
ponedeljek, februar 14, 2011
Film: A Farm for the Future
Film: Natural World - A Farm for the Future >>
(Cas: 48:38 minut)
(Cas: 48:38 minut)
Wildlife film maker Rebecca Hosking investigates how to transform her family's farm in Devon into a low energy farm for the future, and discovers that nature holds the key. With her father close to retirement, Rebecca returns to her family's wildlife-friendly farm in Devon, to become the next generation to farm the land. But last year's high fuel prices were a wake-up call for Rebecca. Realising that all food production in the UK is completely dependent on abundant cheap fossil fuel, particularly oil, she sets out to discover just how secure this oil supply is. Alarmed by the answers, she explores ways of farming without using fossil fuel. With the help of pioneering farmers and growers, Rebecca learns that it is actually nature that holds the key to farming in a low-energy future.
ČISTI PREMOG !?
Obama speach: A New Chapter on Climate Change >
Zelo fajn. Dobre spodbude, nacrti.
Ampak ali čisti premog (clean coal) res obstaja ?
Ampak ali čisti premog (clean coal) res obstaja ?
The coal industry has spent over $40 million on misleading advertising that touts coal as the next great thing to solve the energy crisis. It's time for a reality check. Check out our video debunking coal ads and the topics to the left to learn more about the deception of coal. A real life tragic wake up call to the 'clean coal' myth came on December 22, 2008, when a dam for a coal ash waste failed at the Kingston Fossil Plant in Tennessee. The spill released 1.1 billion gallons of coal ash sludge and contaminated water into the surrounding rivers and 300 acres of land. The spill will continue to leach and channel toxic chemicals into those two rivers and other groundwater whenever it rains. Learn more about the disaster and the action the Sierra Club is taking here. -Harriman photos courtesy Dave Cooper, Lane Boldman and Lyndsay Moselely.
Čisto kot premog
Termoelektrarne na premog že nekaj časa sodijo med največje sovražnike ozračja, kar zadeva izpuste toplogrednih plinov. So najbolj umazan način pridobivanja električne energije, vendar hkrati še vedno najpomembnejši. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) so termoelektrarne na premog leta 2006 še vedno prispevale več kot 40 odstotkov električne energije, proizvedene na svetu. Delež premoga v celotni svetovni porabi energije je 8,6-odstoten. Pri zdajšnji porabi premoga je znanih rezerv dovolj še vsaj za 150 let. Prav zato se mu bo v prihodnje težko odpovedati. In prav zato je veliko prizadevanj usmerjenih v zmanjševanje negativnega vpliva termoelektrarn na premog na okolje.
Najbolj velikopotezen projekt do zdaj, vreden 70 milijonov evrov, so v začetku meseca zagnali v nekdanji Vzhodni Nemčiji, v bližini...
..
Premog (v tem primeru lignitov prah) sežigajo v zraku, iz katerega so prej odstranili dušik, zaradi česar premog izgoreva v okolju, bogatem s kisikom. To pomeni, da pri izgorevanju nastajata skoraj izključno ogljikov dioksid in vodna para. Ko vodna para kondenzira in ko izpuhe z že znanimi tehnikami očistijo trdnih delcev in žvepla, ostane skoraj čisti ogljikov dioksid. Tega nato stisnejo na petstotino prostornine in ohladijo na -30 stopinj Celzija ter ga tako utekočinijo. Utekočinjeni plin nameravajo spraviti do...
..
Okoljevarstveniki imajo o zagonu elektrarne sicer različna mnenja. Nekateri v projektu vidijo potencialno učinkovito orožje v boju proti podnebnim spremembam, drugi, med njimi Greenpeace, opozarjajo, da gre pri tehnologiji CCS, podobno kot pri renesansi jedrske energije, zgolj za prelaganje težav na prihodnje rodove in zaviranje prehoda na obnovljive vire energije ter s tem na trajnejšo rešitev. .. več Mladina >>
Termoelektrarne na premog že nekaj časa sodijo med največje sovražnike ozračja, kar zadeva izpuste toplogrednih plinov. So najbolj umazan način pridobivanja električne energije, vendar hkrati še vedno najpomembnejši. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) so termoelektrarne na premog leta 2006 še vedno prispevale več kot 40 odstotkov električne energije, proizvedene na svetu. Delež premoga v celotni svetovni porabi energije je 8,6-odstoten. Pri zdajšnji porabi premoga je znanih rezerv dovolj še vsaj za 150 let. Prav zato se mu bo v prihodnje težko odpovedati. In prav zato je veliko prizadevanj usmerjenih v zmanjševanje negativnega vpliva termoelektrarn na premog na okolje.
Najbolj velikopotezen projekt do zdaj, vreden 70 milijonov evrov, so v začetku meseca zagnali v nekdanji Vzhodni Nemčiji, v bližini...
..
Premog (v tem primeru lignitov prah) sežigajo v zraku, iz katerega so prej odstranili dušik, zaradi česar premog izgoreva v okolju, bogatem s kisikom. To pomeni, da pri izgorevanju nastajata skoraj izključno ogljikov dioksid in vodna para. Ko vodna para kondenzira in ko izpuhe z že znanimi tehnikami očistijo trdnih delcev in žvepla, ostane skoraj čisti ogljikov dioksid. Tega nato stisnejo na petstotino prostornine in ohladijo na -30 stopinj Celzija ter ga tako utekočinijo. Utekočinjeni plin nameravajo spraviti do...
..
Okoljevarstveniki imajo o zagonu elektrarne sicer različna mnenja. Nekateri v projektu vidijo potencialno učinkovito orožje v boju proti podnebnim spremembam, drugi, med njimi Greenpeace, opozarjajo, da gre pri tehnologiji CCS, podobno kot pri renesansi jedrske energije, zgolj za prelaganje težav na prihodnje rodove in zaviranje prehoda na obnovljive vire energije ter s tem na trajnejšo rešitev. .. več Mladina >>
Število ekoloških kmetij narašča
Število ekoloških kmetij narašča
...Število ekoloških kmetij v Sloveniji se povečuje, prav tako tudi delež kmetijskih zemljišč, namenjenih za ekološko pridelavo. Po podatkih statističnega urada je bilo v Sloveniji leta 2000 le 115 ekoloških kmetij, leta 2004 že 910, lani jih je bilo 1.610.
V preusmeritvi iz konvencionalnega na ekološko kmetovanje je bilo lani 390 kmetij, kar je najmanj doslej.
Za ekološko pridelavo je bilo lani namenjenih 23.560 hektarjev površine ali 4,72 odstotka vseh kmetijskih zemljišč v Sloveniji, še 5.762 hektarjev zemljišč pa so uporabljale kmetije, ki se preusmerjajo iz konvencionalnega v ekološko kmetovanje.
Skoraj 90 odstotkov celotne površine kmetijskih zemljišč za ekološko pridelavo predstavljajo trajni travniki in vrtovi.
...Število ekoloških kmetij v Sloveniji se povečuje, prav tako tudi delež kmetijskih zemljišč, namenjenih za ekološko pridelavo. Po podatkih statističnega urada je bilo v Sloveniji leta 2000 le 115 ekoloških kmetij, leta 2004 že 910, lani jih je bilo 1.610.
V preusmeritvi iz konvencionalnega na ekološko kmetovanje je bilo lani 390 kmetij, kar je najmanj doslej.
Za ekološko pridelavo je bilo lani namenjenih 23.560 hektarjev površine ali 4,72 odstotka vseh kmetijskih zemljišč v Sloveniji, še 5.762 hektarjev zemljišč pa so uporabljale kmetije, ki se preusmerjajo iz konvencionalnega v ekološko kmetovanje.
Skoraj 90 odstotkov celotne površine kmetijskih zemljišč za ekološko pridelavo predstavljajo trajni travniki in vrtovi.
Sončne elektrarne ali jedrska energija – v čem je naša prihodnost?
Ekomatika 6: Sončne elektrarne, nove možnosti za bolj zeleno prihodnost >
(20:00) Fotovoltaika je med najbolj razvijajočimi področji raziskav na svetu. Ali bo nek slovenski potrošnik, ki gradi hišo, potreboval še dolgo časa, da si bo lahko privoščil kupiti fotovoltaični sistem, ki ga bo v celoti oskrboval s potrebno električno energijo? Katere so ključne ovire in ključni izzivi za nadaljnji razvoj fotonapetostnih sistemov v Sloveniji? Slovenske sončne elektrarne ali jedrska energija – v čem je naša prihodnost? Gost oddaje Dr. Marko Topič, univ. dipl. inž. el., redni profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in prejemnik Zoisove nagrade za raziskovalno delo na področju fotovoltaike in optoelektronike.
(20:00) Fotovoltaika je med najbolj razvijajočimi področji raziskav na svetu. Ali bo nek slovenski potrošnik, ki gradi hišo, potreboval še dolgo časa, da si bo lahko privoščil kupiti fotovoltaični sistem, ki ga bo v celoti oskrboval s potrebno električno energijo? Katere so ključne ovire in ključni izzivi za nadaljnji razvoj fotonapetostnih sistemov v Sloveniji? Slovenske sončne elektrarne ali jedrska energija – v čem je naša prihodnost? Gost oddaje Dr. Marko Topič, univ. dipl. inž. el., redni profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in prejemnik Zoisove nagrade za raziskovalno delo na področju fotovoltaike in optoelektronike.
Naročite se na:
Objave (Atom)