Ali so odpadki res samo odpadki?

23.07.2009

Slovenska gospodinjstva vsako leto ''proizvedejo'' več kot 600.000 ton odpadkov, v Evropski uniji pa letno nastaneta dve milijardi ton odpadkov. Količina odpadkov v razvitih državah sicer še narašča, vendar se odnos do njih spreminja. Odpadki namreč niso več nekaj odvečnega, kar sodi zgolj na vedno bolj polna smetišča, ampak danes predstavljajo potencialne surovine, katerih pot se s sicer urejenih, okolju prijaznih odlagališč vedno bolj preusmerja v tehnološko vrhunsko razvito industrijo za predelavo odpadkov v zopet koristne surovine, kompost ali gorivo. Pri tem procesu preobrazbe odpadkov v ponovno uporabne surovine lahko sodelujemo prav vsi, in sicer tako da ločeno zbiramo odpadke. Tako pomembno prispevamo k možnosti njihove ponovne uporabe. Na odlagališče bodo tako prispeli le odpadki, ki jih ni mogoče predelati ali koristno uporabiti. To določa tudi zakonodaja EU, ki od svojih članic zahteva, da vsako leto zmanjšujejo količino odpadkov na odlagališčih.

Komunalni odpadki v Sloveniji predstavljajo več kot 84% vseh odpadkov, ločeno pa nam jih uspe zaenkrat zbrati le dobrih 11%. Z javnim odvozom smo leta 2007 zbrali okoli 421 kg odpadkov na prebivalca, od tega je bilo kar 341 kg odloženih na odlagališčih. Do konca leta 2010 bi morali za petino zmanjšati količino komunalnih odpadkov, namenjenih na odlagališča. Pri tem ne gre spregledati dejstva, da prebivalci RS še nismo dovolj ozaveščeni ali stimulirani, da bi z odpadki samoiniciativno ravnali na trajnosten in okolju prijazen način. 

Po 16. juliju 2009 lahko obratujejo samo odlagališča, ki imajo IPPC dovoljenja, so torej usklajena z zahtevami Direktive o odlaganju odpadkov na odlagališčih in Odločbe o določitvi meril in postopkov za sprejemanje odpadkov na odlagališčih. Ministrstvo za okolje in prostor je že v začetku tega leta pripravili predlog sprememb in dopolnitev Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih. V predlogu uredbe je upravljavcem obstoječih odlagališč (poleg tistih, ki so opredeljeni kot regijski) pod določenimi pogoji omogočeno obratovanje po 16. juliju 2009. Predlog uredbe daje možnost izdaje okoljevarstvenega dovoljenje za obstoječe odlagališče za obdobje, ki ne presega več kot šest mesecev. O obratovanju posameznega odlagališča po 16. juliju 2009 bodo v upravnem postopku glede na izpolnjevanje pogojev odločali na MOP - Agenciji RS za okolje.

V skladu s predpisi bi moralo 16. julija prenehati obratovati okoli 60 odlagališč odpadkov, ostali bi le tako imenovani regijski centri za ravnanje z odpadki. A v Sloveniji je popolnoma operativen le en regijski center - v Celju, ki ima tudi svoj obrat za mehansko obdelavo odpadkov. Ponekod pa se občine še vedno dogovarjajo, kje takšno regijsko odlagališče sploh bo. Ena od težav je Gorenjska, kjer se občine še niso dokončno odločile za nobeno izmed možnih rešitev. Trenutno je v obratovanju in izgradnji 8 od 15 načrtovanih regijskih centrov, za 4 oziroma 5 centrov pa je postopek v fazi načrtovanja.

Vir: Snaga, Združenje občin Slovenije, Dnevnik, Ekosvet


Zanimive povezave: http://www.rtknet.org