Vrti se. Raste.Velika, plavajoča zaplata smeti
Nahaja se v Tihem oceanu med Kalifornijo in Havaji. Otok je velik približno za dva Teksasa in je postal dom stotinam morskih vrst.
Od sredine devetdesetih se je otok potrojil in v naslednjem desetletju bi se lahko povečal za desetkrat. Otok je nastal pretežno iz smeti, ki jih proizvajamo ljudje (obstoji iz 80% plastike).
Trenutno tehta 3,5 milijonov ton. Ker plastika ni razgradljiv material, bi lahko plavajoč strdek smeti, povzročil nepopravljivo škodo. Plastika se sčasoma nalomi na drobce, ki ohranijo izvorno molekularno sestavo. Mnogo bitij te drobce zamenja za hrano, jih poje in ne more prebaviti.
Izstradajo se do smrti, ker plastika zapre prehode za hrano. Če ne pojedo zadostnih količin plastike, pa so te plastične kroglice kot spužva za številne strupene kemikalije. Navsezadnje pride riba nasičena s strupenimi kemikalijami na naš krožnik.
Smrtonosni sijaj
Nekatere ptice privlači sijaj in se približajo otoku smeti, da bi si poiskale hrano. Kar 267 živalskih vrst, bi naj jedlo "hrano" ali se ranilo na otoku smeti. Kupa plastike je težko povsem odstraniti, poleg visokih stroškov (nekaj milijard dolarjev), segajo plastika in smeti 30 metrov v globino. Med čiščenjem bi tako uničili veliko število organizmov.
Zaenkrat še nobena država ni prevzela odgovornosti in predlagala rešitev. Otok se bo večal sorazmerno z našo odvisnostjo od plastike. Dolgoročno rešitev predstavlja zmanjšanje uporabe plastičnih izdelkov doma in sprememba nakupovalnih navad.
Valerija Hozjan
vir >>>
Od sredine devetdesetih se je otok potrojil in v naslednjem desetletju bi se lahko povečal za desetkrat. Otok je nastal pretežno iz smeti, ki jih proizvajamo ljudje (obstoji iz 80% plastike).
Trenutno tehta 3,5 milijonov ton. Ker plastika ni razgradljiv material, bi lahko plavajoč strdek smeti, povzročil nepopravljivo škodo. Plastika se sčasoma nalomi na drobce, ki ohranijo izvorno molekularno sestavo. Mnogo bitij te drobce zamenja za hrano, jih poje in ne more prebaviti.
Izstradajo se do smrti, ker plastika zapre prehode za hrano. Če ne pojedo zadostnih količin plastike, pa so te plastične kroglice kot spužva za številne strupene kemikalije. Navsezadnje pride riba nasičena s strupenimi kemikalijami na naš krožnik.
Smrtonosni sijaj
Nekatere ptice privlači sijaj in se približajo otoku smeti, da bi si poiskale hrano. Kar 267 živalskih vrst, bi naj jedlo "hrano" ali se ranilo na otoku smeti. Kupa plastike je težko povsem odstraniti, poleg visokih stroškov (nekaj milijard dolarjev), segajo plastika in smeti 30 metrov v globino. Med čiščenjem bi tako uničili veliko število organizmov.
Zaenkrat še nobena država ni prevzela odgovornosti in predlagala rešitev. Otok se bo večal sorazmerno z našo odvisnostjo od plastike. Dolgoročno rešitev predstavlja zmanjšanje uporabe plastičnih izdelkov doma in sprememba nakupovalnih navad.
Valerija Hozjan
vir >>>
Ni komentarjev:
Objavite komentar