Deževni gozd se še vedno krči

Amazonski gozd postopoma izginja

Krčenje gozda lahko vpliva na tok oceanov, pa tudi na zaloge ogljika
Zaradi globalnega segrevanja bo do leta 2030 izginilo 60 odstotkov amazonskega gozda, kar bi lahko povzročilo katastrofalni globalni dvig temperature, so po poročanju tujih tiskovnih agencij med drugim opozorili na konferenci pogodbenic okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC), ki je potekala na indonezijskem otoku Bali.
Pomen amazonskega gozda ne bi smel biti podcenjen, so še opozorili pogajalci na Baliju, saj ni samo bistvenega pomena za ohranjanje globalne temperature, ampak pa je tudi velik vir pitne vode. Krčenje gozda lahko vpliva na tok oceanov, pa tudi na zaloge ogljika.
Gozd se namreč razprostira na več kot 4,1 milijona kvadratnih kilometrov in pokriva 60 odstotkov Brazilije. Vsebuje eno petino svetovne pitne vode in okoli 30 odstotkov svetovnih rastlinskih in živalskih vrst, veliko teh je še vedno neraziskanih.
Znanstveniki opozarjajo, da bi globalni dvig temperature za dve stopinji Celzija povzročil veliko tveganje za okolje in ljudi. Nastanejo lahko katastrofalne poplave in suše, dvig svetovnih morij, bolezni in smrti kot posledice vročinskega udara.
Okoljevarstvena organizacija WWF opozarja, da bi izsekavanje v amazonskem gozdu povzročilo izpust emisij ogljika od 55,5 tone do 96,9 milijarde ton ogljikovega dioksida do leta 2030, kar je podobno količini dvoletnega svetovnega izpusta emisij ogljika.
Revne dežele in dežele v razvoju so opozorile, da potrebujejo več znanstvenih dobrih praks za zmanjšanje onesnaževanja ter za povečanje energijske učinkovitosti. Razvite države pa bi želele več poudarka na ciljih za zmanjševanje onesnaževanja tudi za dežele v razcvetu, kot je Kitajska.
Obalne poplave bodo tudi zaradi velikih azijskih velemest vplivale na življenje 150 milijonov ljudi do leta 2070. Škodo, ki jo bodo povzročile poplave do tega leta, okoljevarstveniki ocenjujejo na 35.000 milijard dolarjev, medtem ko danes za sanacijo posledic poplav svet porabi 3000 milijard dolarjev.
Poziv za večjo aktivnost na okoljevarstvenem področju je na konferenci pokazala tudi Avstralija, saj je njen novi premier Kevin Rudd v ponedeljek ratificiral pogodbo Kjotskega protokola o zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Pred tem je avstralska konservativna vlada podpis več let zavračala. Rudd je obenem k podpisu Kjotskega protokola pozval tudi ZDA.
ZDA želi biti za pogajalsko mizo in obenem slediti Kjotskemu protokolu, vendar zavrača obvezo po zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, ki jo narekuje protokol. Ameriški pogajalci želijo na konvenciji več poudarka na projektih obnovljivih virov energije in izboljšanju energetske učinkovitosti.
EU si namreč prizadeva da bi si v okviru konvencije na Baliju zadali cilj za razvite države za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za od 24 do 50 odstotkov do leta 2020. ZDA pa so že dolgo največji proizvajalec toplogrednih plinov na svetu in se kljub pritiskom upirajo obvezi po zmanjševanju izpustov.

Vir: www.vecer.si
vir >>>